Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

z (25.401-25.500)

  1. konopljı̑nščica, f. der Hohlzahn (galeopsis cannabina), C.
  2. konopníca, f. 1) das Hanfgewächs, Cig., Jan.; — 2) die Zahnwurz (dentaria), Cig., Robič ( Nkol.); — tudi: die Windblume (anemone nemorosa), Z., DSv.; — 3) die Schnatterente (anas strepera), Cig.
  3. konopnína, f. = konopljína, Jan.; vrvar dela iz konopníne vrvi, Ravn. (Abc.).
  4. konsērva, f. tako pripravljena jed, da se dolgo drži, die Conserve: divjinska k., die Wildbretconserve, DZkr.
  5. konsistōrij, m. = konzistorij, Cig.
  6. konsōrcij, m. združba v kako podjetje, das Consortium.
  7. konstatováti, -ȗjem, vb. impf. istinitost izrekati, constatieren, Cig. (T.), nk.
  8. konstelácija, f. stanje zvezd, die Constellation ( astr.), Cig. (T.); = stanje, razmere, nk.
  9. kǫ̑nta, f. eine Vertiefung zwischen dem Kalkgestein, die Felsenkluft, der Bergkessel, V.-Cig., Jan.; iskati srebrne rude po planinskih kontah, Glas.; — prim. it. cunetta, Wassergraben, C. (?)
  10. kontár, m. = povodec, die Pferdehalfter, C., vzhŠt.; — iz madž., C.
  11. kontènt, adj. indecl. = zadovoljen; — iz it. contento.
  12. kontribúcija, f. die Brandschatzung, die Contribution, Cig., Jan., nk.
  13. kontumācija, f. die Absperrung gegen ansteckende Krankheiten, die Contumaz, Cig., Jan., nk.
  14. kontumācijski, adj. Contumaz-: kontumacijska služba, DZ.
  15. kontumȃčnica, f. die Contumazanstalt, DZ.
  16. kontúš, m. eine Art weibl. Oberkleid, Notr.- Levst. (Rok.), Vest. I. 61.; — prim. bav. kantusch; iz tur. kontoš, Mik. (Et.).
  17. kȏnva, f. die Kanne, Jan., DZ.; — prim. češ. konev.
  18. konvergēncija, f. stičnost, die Convergenz ( math.), Cig. (T.).
  19. 2. kop, m. ein Grabwerkzeug, die Haue: rovnica je železen, ozek kop, Kamnik ( Gor.).
  20. 3. kop, m. die Hüfte, Z.; — pogl. kolp, kolk.
  21. 1. kọ̑p, -ı̑, f. das Behauen ( z. B. des Weingartens); prva, druga k., die erste, zweite Hacke (Hau); trda k., jvzhŠt.; o kopi, zur Hauzeit.
  22. 2. kop, f. die Stange, Z.
  23. 1. kópa, f. 1) der Schober, Mur., Cig., Jan.; proso v kope devati, na kopo metati, Dol., Gor.; — das Schock, Cel. (Ar.); kopa = 60 snopov; — 2) der Kohlenmeiler, Cig., Jan., Cig. (T.), Gor.; kopa gori, Gor.; — 3) der Bergkegel, Cig. (T.); der Berggupf, Jan., Št.; — 4) die Haufwolke (cumulus), Cig. (T.); vrhovi so se zakrili v bele kope, Glas.; sive kope oblakov, LjZv.; — 5) die Schar, Jan.; k. vojakov, C.; — 6) kopa lešnikov, orehov i. t. d. = štirje lešniki, orehi i. t. d., t. j. trije skupaj in eden vrhu njih, Mur., Gor., Dol.; daj mi kopo orehov, Kr.- Valj. (Rad).
  24. 3. kǫ́pa, f. 1) der Badetrog (?): otroka devati v kopo, Let.; — 2) der Hohlziegel, C., Rez.- Baud.
  25. kopáč, m. 1) delavec, ki kopa, n. pr. v vinogradu, der Gräber, der Hauer; — 2) der Schürhaken, Cig., C., Kras- Erj. (Torb.); — 3) = der zweizackige Misthaken, Cig., Ravn. (Abc.)- Valj. (Rad).
  26. kopáča, f. 1) = kopač 2), der Schürhaken, Kras- Erj. (Torb.); — 2) die Haugabel, die zweizackige Haue, der Karst, Mur., Cig., Jan., C.; — der (zweizackige) Misthaken, Cig., Notr., Dol.
  27. kopáłən, -łna, adj. Bade-: kopȃłna soba, das Badezimmer, Levst. (Pril.).
  28. kopalíšče, n. der Badeplatz, der Badeort; v kopališča naj župan odkaže taka mesta, koder ni opasnosti, Levst. (Nauk); die Schwemme, Cig., Jan., DZ.; — die Badeanstalt, Cig., Jan., C.
  29. kopalíščən, -ščna, adj. zur Badeanstalt gehörig: kopalı̑ščna sobana, der Cursalon, Zora.
  30. kopȃłnica, f. das Badezimmer, Cig., DZ., Levst. (Pril.).
  31. kopálọ, n. das Grabwerkzeug, Mur., Cig., Jan.; — der Schürhaken, Cig.
  32. kopánčev, adj. von grobgemahlenem Weizen: kopančeva kaša, Vod. (Izb. sp.).
  33. 2. kopánəc, -nca, m. 1) grobgemahlener Weizen, Grütze, V.-Cig.; — 2) čmrlji kopanci, ki imajo v tleh gnezdo, Mik.
  34. kopánja, f. der Badetrog, der Trog, Mur., Št., Cig., Jan., ogr.- C.; k. za kopanje svinj, vzhŠt.; — der Löschtrog, V.-Cig., M.; — der Backtrog, vzhŠt.; — ein Kahn aus einem Baumstamm ausgehöhlt, C.; — die äußere Nussschale, die Kastanienschale, u. dgl., Mur., C.; — die Muschelschale, Jan., vzhŠt.; — eine stark ausgefahrene Stelle der Straße, C.
  35. kopánka, f. grobgemahlener Weizen (Grütze), V.-Cig.
  36. 2. kópast, adj. schoberförmig, haufenförmig: kopasti oblaki, Haufenwolken, Jes., vzhŠt., C.
  37. kopáški, adj. Hauer-: cestno kopaško orodje, das Straßenschanzzeug, Levst. (Cest.).
  38. kopàt, -áta, adj. gehäuft voll, gegupft voll, Jan., Ziljska dol.- C.
  39. 1. kópati, kǫ́pljem, in: kopáti, -pȃm, vb. impf. graben, hauen; jamo k., eine Grube graben; rudo k., nach Erz graben; pod rudo k., das Erz unterfahren, Cig.; kopan, fossil, Cig., Jan., Cig. (T.); kopani ogelj, die Steinkohle, Cig. (T.); začeti k. v vinogradu, die Weingarthauarbeit beginnen; — höhlen, C.; — beseda mi v srce koplje, verwundet mir das Herz, C.; — k. si skrbi na glavo, sich Sorgen bereiten, C.; kaj si take dolžnosti na glavo kopljete? Jap. (Prid.).
  40. 2. kǫ́pati, -pam, -pljem, vb. impf. baden: otroka, konje k.; dež me je kopal, der Regen hat mich gewaschen, C.; — k. se, (sich) baden; v mrzli, gorki vodi se k.
  41. kopáti se, -ȃm se, vb. impf. = kopičiti se: oblak se za oblakom kopa, Vrtov. (Vin.).
  42. kopȃva, f. = kompava, Z., Rib.- Mik.
  43. kǫ̑pčar, -rja, m. 1) der Heftelmacher, Cig.; der Schnallenmacher, Z.
  44. 2. kópčati, -am, vb. impf. izbivati, n. pr. orehe v kopi, GBrda; — prim. kopicljati.
  45. kǫ́pčica, f. dem. kopča; kleine Schnalle, die Heftel, Cig., C., DZ., Navr. (Let.), BlKr.; die Buchschließe, C.; — pl. kopčice = baba in dedec, die Heftel, BlKr.
  46. kópẹł, -pẹ̑li, f. das Bad; mrzla, gorka k.; suha k., das Dampfbad, Z., C.; = parna k., Cig., Jan., nk.; škropilna (krop-) k., das Douchebad, Cig., DZ., = k. pod curek, Levst. (Pril.), = k. na škrop, jvzhŠt.; grezna k., das Schlammbad, Cig. (T.); rudninska k., das Mineralbad, Cig.; — tudi: kópẹł, gen. kópẹli, Met.; kǫ́pẹł, ogr., kajk.- Valj. (Rad).
  47. kopẹ̑łən, -łna, adj. Bade-, Cig.; kopelna obleka, der Badeanzug, Cig.; kopelno poslopje, Vrt.
  48. kopẹlı̑čar, -rja, m. = kopelnik, (kopličar) vzhŠt.; (po zgledu besede: topličar?).
  49. kopẹ̑łnica, f. 1) das Badezimmer, Cig., Jan.; — 2) die Badewanne, Mur.
  50. 1. kópən, -pna, adj. 1) schneelos, vom Schnee befreit; po kopnem, an Stellen, wo der Schnee bereits weggeschmolzen ist, Mur., M.; — 2) kopno, das trockene Land ( opp. morje), Cig., Jan., Cig. (T.), Prip.- Mik.; gospodar kopnega in morja, M.
  51. 2. kópən, -pna, adj. zum Hauen gehörig: kopna motika, C.
  52. kópər, -pra, m. der Dill oder das Gurkenkraut (anethum graveolens), Habd., Dict.- Mik., Mur., Cig., Jan., Tuš. (R.), Dalm., ogr.- Valj. (Rad); tudi: die Kamille, vzhŠt.- C.; ali: die Bärwurz (meum athamanthicum), Bohinj- Medv. (Rok.).
  53. kopę̑ta, f. die Häckse, Dol.; kopeti (kópeti) iztegniti = poginiti, Jurč.; — prim. kompeta, it. gambetta.
  54. kopẹ́ti, -ím, vb. impf. mucheln, muffig werden: (o moki, kruhu, senu, žitu), C., Mik., Lašče- Levst. (Rok.), jvzhŠt.
  55. 1. kopíca, f. 1) der Garben-, Stroh- oder Heuhaufen, der Schober; na kopico se mečejo, kadar žito mencajo (manejo), jvzhŠt.; — der Haufe; k. opek, ein Stoß Ziegel, C.; živa k. = k. ljudi, n. pr. otrok, jvzhŠt.; — kopice delati, Burzelbäume schlagen, C.; — 2) der Berggipfel: po gorskih kopicah lesketale so se bele cerkvice, Slovan; — 3) der Kegel, Šol.; — prim. 1. kopa.
  56. 2. kopíca, f. 1) die Socke, Guts.; (kopice), neke dolge ženske nogavice, BlKr.; — 2) der Klingelbeutel, C.; — 3) der Absatz am Schuh, Bolc- Erj. (Torb.); — prim. kopitce, C. (?)
  57. 4. kopíca, f. železo, na katero je nasajen mlinski kamen, Dol.; — prim. 2. kop f.
  58. kopicljáti, -ȃm, vb. impf. = z debelimi lešniki (izbijači) kopice lešnikov izbijati (igra), Kr.
  59. kopìč, -íča, m. 1) die Garbe, Meg., Dict., C.; — 2) = kopica, der Schober, C., Nov.; — kópič, -íča, kopica slame naložene okrog močnega kola, Dol., jvzhŠt.
  60. kopíčišče, n. das Ackerbeet, auf dem die Garbenschober gestanden, vzhŠt.- C.
  61. kopı̑čkati se, -am se, vb. impf. Burzelbäume schlagen, C.
  62. kopijcè, n. dem. kopje; die Lanzette, Mur., Cig.
  63. kopína, f. die Brombeerstaude (rubus fruticosus), Mur., Cig., Jan., C., Dol., jvzhŠt.; rdeča k. = malina, der Himbeerstrauch, C.
  64. kopı̑nje, n. das Brombeergesträuch, Mur., Cig., Jan., ogr.- Let., vzhŠt.; igle, zbadne, kak kopinje, Danj. (Posv. p.).
  65. kopı̑nščnica, f. die Brombeere, Mur., C., jvzhŠt.
  66. kopı̑rnica, f. = 1. kopica 1): zažgo kopirnico (kopico, grmado) suhljadi, Navr. (Let.).
  67. kopíšče, n. 1) die Kohlenmeilerstätte, Mur., Cig., Jan., Met., Gor.; — 2) kraj, kjer žito (ali tudi seno) v kope skladajo, Štrek., Notr., vzhŠt.
  68. kopíščən, -ščna, adj. zur Kohlenmeilerstätte gehörig: kopı̑ščnọ oglje, Gor.
  69. kopítati, -am, vb. impf. 1) mit dem Hufe stampfen, C., Zora; — 2) ausschlagen (von Pferden), C.; — mit den Füßen um sich schlagen, Kras- Levst. (Rok.); — zappeln: riba na suhem kopita, Z.; — tudi: kopitáti, Dol.
  70. 1. kopíti, -ím, vb. impf. verschneiden, castrieren, Meg., Mur., Cig., Jan.; kopljen junček, vzhŠt.
  71. 2. kopíti, -ím, vb. impf. Schober machen, Cig.; — = stavkati; Za žnjico snopje se kopi, Vod. (Pes.).
  72. kopítiti, -ı̑tim, vb. impf. 1) mit den Hufen strampfen, Cig., C.; — 2) k. se: konju se sneg kopiti = prijema se spodaj kopit, Cig., jvzhŠt.
  73. kopitljáčək, -čka, m. = majhen otrok, ki z nogami kopitlja, Vrt.
  74. kopı̑tnat, adj. 1) hufig, Jan. (H.); — 2) k. sneg, ki se rad kopiti, Z.
  75. kopı̑tnik, m. 1) der Einhufer, Cig.; — 2) die europäische Haselwurz (asarum europaeum), Cig., Jan., Tuš. (R.); tudi: die Gundelrebe (glechoma hederacea), C., Medv. (Rok.).
  76. kopítọ, n. 1) der Huf, die ungespaltene Klaue; stisnjeno k., der Hufzwang, DZ.; trdega kopita, harthufig, Cig.; — dobro mi je kopito trebil, er hat mich tüchtig gejagt, C.; — 2) der Leisten; — kopita pobrati, sich davon machen; pobrati šila in kopita ter oditi, seine sieben Sachen zusammenpacken und fortgehen; mož starega kopita, ein Mann von altem Schrot; po starem kopitu, nach alter Manier, nach dem alten Schlage; vsi so po enem kopitu, sie sind alle über einen Leisten geschlagen, Cig.; vse po enem kopitu, alles nach einer Façon; — 3) der Gewehrkolben, Cig., Jan.; — 4) der Bodenstock eines Korbes (bei den Korbflechtern), Cig.; — 5) der Obstkern, der Kürbiskern, C.
  77. kopjaník, m. der Pikenträger, der Lanzknecht, Habd.- Mik., Cig., Jan., Cig. (T.), Levst. (Zb. sp.).
  78. kopjast, adj. spießförmig, lanzenförmig, Cig., Jan.; suličast ali k. list, Tuš. (B.).
  79. kopjáš, m. 1) der Lanzenträger, Mur., Mik.; — 2) der Fahnenträger bei Hochzeiten, C., vzhŠt.
  80. kopję̑, n. 1) die Lanze, der Spieß, Habd., Meg., Alas., Dict., Mur., Cig., Jan., Cig. (T.), Dalm., Krelj; metalno k., der Wurfspieß, Cig.; — 2) die Hochzeitsfahne, C.
  81. kopjíšče, n. der Lanzenschaft, Cig., Jan.
  82. kopnẹ̑nje, n. das Aufthauen, das Schmelzen (des Schnees).
  83. kopnẹ́ti, -ím, vb. impf. schmelzen, zergehen (vom Schnee): sneg kopni; — srce mu kopni, er wird muthlos, Cig., C.
  84. kóprc, m. 1) der Fenchel (foeniculum vulgare), Meg., Dict.- Mik., DZ., Tuš. (R.); — tudi: die Sophien-Rauke (sisymbrium Sophia), Cig., Medv. (Rok.); — 2) abgefallene Tannennadel, C.
  85. kopŕcniti, -pȓcnem, vb. pf. stürzen: s sedmega klina na tla k., SlN.
  86. kopríva, f. 1) die Brennessel; mala k., kleine Brennessel (urtica urens), velika k., große oder Waldbrennessel (urtica dioica), Tuš. (R.); mrtve ali konjske koprive, die tauben Nesseln, C.; mrtva bela k., (lamium album), Mur., Cig., Tuš. (R.); mrtva lisasta k., die gefleckte Taubnessel (lamium maculatum), Tuš. (R.), = prisadna k., Z.; mrtva rumena k. (galeobdolon luteum), Tuš. (R.); = zlata k., Z.; mrtva škrlatno-rdeča k. (lamium purpureum), Tuš. (R.); kopriva ne pozebe = Unkraut verdirbt nicht; tudi: v koprivo ne trešči, jvzhŠt.; — 2) kozje ime, Baška dol.- Erj. (Torb.).
  87. koprı̑včək, -čka, m. dem. koprivec, Z.
  88. koprı̑vəc, -vca, m. der Zürgelbaum (celtis australis), Z.
  89. koprı̑vji, adj. Nessel-, Mur.; — koprivje jezičen, eine beißende Sprache führend, C.
  90. koprı̑vnica, f. 1) koprivnice, Nesseln (urticaceae), Tuš. (R.); — 2) der Zürgelbaum (celtis australis), Štrek.
  91. koprı̑vnik, m. 1) das Nesseltuch, Cig., Jan.; — 2) = koprivnjak, das Brennesselmus, Cig.; — 3) der Geißelstiel aus Zürgelholz, Nov.
  92. koprívovəc, -vca, m. 1) der Zürgelbaum (celtis australis), C.; — 2) ein (aus Zürgelholz verfertigter) Geißelstiel, Cig.
  93. kopŕkati, -am, vb. impf. = koprcati, vzhŠt.- C.
  94. koprnẹ́ti, -ím, vb. impf. vergehen, verschmachten; od revščine k., Ravn.; od tvoje jeze koprnimo, Ravn.; od strahu k., Burg.; — schmachten, lechzen: od žeje k., Mur., Cig., Jan.; — k. po čem, ein sehnsüchtiges Verlangen nach etwas haben; — prim. kopneti, Levst. ( LjZv.).
  95. kǫ̑pski, adj. kopsko, die Zeit zwischen 4 und 5 Uhr nachmittags: vzpomladi se ovce priženo v kopsko, da jareta sesajo, tudi: solnce stoji na kopskem, Tolm.- Erj. (Torb.).
  96. kopúlja, f. eine schmale Haue, Z., Kr.- Valj. (Rad); die Reuthaue, Cig., Jan., C.
  97. kopúljica, f. dem. kopulja, Z., C.
  98. kopúniti, -ȗnim, vb. impf. (einen Hahn) kappen, kapaunen, Cig., C.; k. petelina, Vod. (Izb. sp.), jvzhŠt.
  99. kōr, m. 1) das Chor, die Emporkirche; na koru peti; — 2) = zbor, der Chor, Cig. (T.), nk.
  100. kòr, conj., nam. kakor, Kor., Z.

   24.901 25.001 25.101 25.201 25.301 25.401 25.501 25.601 25.701 25.801  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA