Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

z (25.001-25.100)

  1. klǫ̑čək, -čka, m. die gefiederte Pimpernuss (staphylea pinnata), Cig., Jan., Medv. (Rok.); — tudi: die Pistazie (pistacia), DZ.
  2. 1. klǫ́čiti, klǫ̑čim, vb. impf. glucken, gackern, M., Z.
  3. klofę̑ta, f. = klafeta, slab klobuk, Z., Gor.
  4. klófiti, klǫ̑fim, vb. pf. 1) = klofniti, Jan.; — 2) zuklappen, C.
  5. klofrníčiti, -ı̑čim, vb. impf. = kloftati, ZgD.
  6. klofúčiti se, -ȗčim se, vb. impf. sich zum Schlechten ändern (vom Wetter): vreme se klofuči, Polj.
  7. klofútniti, -ȗtnem, vb. pf. eine Ohrfeige versetzen, k. koga, Cig.
  8. klojčnik, m. das Klötzenbrot, Hal.- C., ogr.- C.
  9. klojəc, -jca, m. 1) die gedörrte Obstspalte, die Klötze, Mur., Cig., Jan., SlGor.- C.; — iz nem.; prim. kloca.
  10. klojžən, -žna, adj. armselig, karg, C., Z.; — prim. nem. ( dial.) klug = karg, C.
  11. klǫ̑kar, -rja, m. = črna žolna, der Schwarzspecht, Cig., Frey. (F.).
  12. klokčevína, f. die Pimpernussstaude, Z.
  13. klokotáti, -otȃm, -ǫ́čem, vb. impf. 1) glucken, Mur., C., Met.; vran klokoče, krächzt, Zora; — 2) sprudeln, prudeln, Cig.; čisti izvor klokota, Vrt.; voda po grlu klokoče, Z.
  14. klokótəc, -tca, m. = klokec, die Pimpernuss, Z.
  15. klokotína, f. das Pimpernussholz, Cig.
  16. klǫ̑mpati, -pam, -pljem, vb. impf. ein Geräusch von sich geben oder bewirken, wie z. B. wenn man ein nicht volles Fass bewegt ( Z.), oder wenn man Butter rührt ( C.), oder eine Flüssigkeit stark mischt, Cig.; plätschern, Jan.; — klappern: naj se potrese kokon, ako klomplje, je dobro, Nov.; — prim. klonkati.
  17. klončáti, -ȃm, vb. impf. = vozlati, Notr.; — prim. klonč.
  18. klončkati, -am, vb. impf. klappern ( z. B. von einem Apfel mit losen Kernen), C.
  19. klǫ́nčniti, klǫ̑nčnem, vb. pf. fallen, C.; (o odsekani glavi), Npes.-Vraz; — pogl. kloncniti.
  20. kloníca, f. die Wagenremise, C.; kedar gredo oblaki na Gorico, deni kola pod klonico, Kras- Erj. (Torb.); na eni strani kozolca je nekoliko strehe podaljšane na nižjih stebrih, da pod njo vozove devajo, to je klonica, Ljub., Ig (Dol.); — die Vorhalle: obokane klonice na stebrih imajo tudi hiše, Nov.- C.; na Notranjskem imajo tudi nekatere cerkve pred vhodom klonice; — iz: kolnica, Mik. (Et.).
  21. klóniti, klǫ́nim, vb. impf. zukommen lassen: njemu vse kloni, Svet. (Rok.), Gor.; schenken: jaz vam ta svet klonim, Goriš.- Erj. (Torb.); — tudi: kloníti, Polj.
  22. kloniti, -nem, vb. pf. sich neigen, sinken, C., SlN.; k tlom mi je vela glavica klonila (o cvetlici), Levst. (Zb. sp.); — prim. hs. klonuti, sinken.
  23. klòp, klópa, m. 1) die Zecke, Mur., Cig., Jan., Ravn., Štrek., Gor.; navadni k., die gemeine Zecke oder der Holzbock (ixodes ricinus), Erj. (Ž.); prijeti se koga kot klop, sich an jemanden ankletten, Cig.; drži se ga, kakor klop kože, Str.; — 2) der Zwerg, Meg., Guts.
  24. klopčíca, f. dem. klopca; 1) das Bänkchen: tožnja klopčica, Levst. (Zb. sp.); — 2) die Unterlage, worauf der Mühlgründel läuft, C.
  25. klopníca, f. das Bankbrett, C.; das Bankladenbrett, DZ.
  26. klopník, m. ein Arbeiter, der seine Arbeit leicht sitzend verrichtet, der Bankarbeiter, Cig.
  27. klópniti, klǫ̑pnem, vb. pf. einschnappen, zuklappen, Cig., Jan.
  28. klopotáč, m. = capovoznik, die Klapperralle, Cig.
  29. klopótəc, -tca, m. 1) die Klapper, die Rassel; die Klappermühle (als Vogelscheuche) = klepetec, Cig.; — die Windmühle zum Säubern des Getreides, Cig.; — 2) ein klapperndes Ei, das Windei; — der Schlotter- oder Klapperapfel, Cig., Jan., C., Z.; — die Polternuss, Cig., Jan.; — der Klapperstein, Cig., Erj. (Min.); — 3) der Plapperer, Cig.
  30. klopotúlja, f. 1) das Klapperzeug, Cig., Jan.; — 2) das Plappermaul, Cig.
  31. klorīd, m. das Chlorid: kovinski k., das Chlormetall, Sen. (Fiz.).
  32. klorovodík, m. der Chlorwasserstoff, Sen. (Fiz.).
  33. klòšč, klóšča, m. = klop, klešč, Mur., Cig., Jan., C., Dol., jvzhŠt.
  34. klǫ̑štər, -tra, m. = samostan, das Kloster; — iz nem.
  35. kloštír, -rja, m. = klop, klošč, die Zecke, Rihenberk- Erj. (Torb.).
  36. klǫ̑žje, n. Möbel, vzhŠt.- C.
  37. kložnjáti, -ȃm, vb. impf. rumpeln, mit Geräth oder Werkzeugen ein Geräusch machen, Guts., Cig., Fr.- C.
  38. klȗdba, f. slabo vino ( zaničlj.), Sv. Duh pri Krškem- Erj. (Torb.).
  39. klúpa, f. 1) ein Klemmwerkzeug, die Klemme, Cig., Jan.; die Fussklemme ( f. unbändiges Rindvieh), Mur.; die Bremse (zum Bändigen der Pferde), Cig., M., C.; v klupo dejati konja, bremsen, Cig., Jan.; pl. klupe, das Zwangholz; — 2) die Hakenspange (Agraffe), Cig.; die Schließe, DZ.; — 3) die Thürschnalle, der Drucker am Schlosse, Mur., Št.- M.; — 4) = kljuka, hölzerner, stumpfer Haken (um darauf etwas aufzuhängen), Fr.- C.; klupa se klupe drži, gleich und gleich gesellt sich gern, C.; — prim. nem. Kluppe = Klemme.
  40. kmȃlu, adv. 1) bald, in kurzer Zeit; kmalu potem, bald darauf; — 2) auf einmal, Dict., Dalm.; dvema gospodoma kmalu služiti, Krelj; vsi kmalu so pogrešili, sie sind "allzumal" Sünder, Krelj; žena je štiri hčerke kmalu imela, Vod. (Nov.); vrgel je Kričaja in stol, oboje kmalu skozi okno, Levst. (Zb. sp.); vse kmalu, alles auf einmal, Cig.; O kaj žalost ne stori! Kmalu dve gospe vmori, Npes.-K.; — prim. stvn. mal, der Zeitpunkt, ze einemo māle, Mik. (Et.).
  41. kmēnt, m. feines Leinen, feine Leinwand, ogr.- M., C.; — morda iz srvn. gewant, Mik. (Et.).
  42. kmèt, -ę́ta, m. der Bauer, der Landmann; der Ganzhübler, Gor.- Mik.; = celi kmet, Cig.; na kmetih, auf dem Lande; na kmete iti, aufs Land gehen; s kmetov priti, vom Lande kommen; po kmetih hoditi, auf dem Lande herum gehen; po kmetih imajo take navade; v kmetih, unter dem Bauernvolke: v kmetih najmanj čislano rokodelstvo, Zv.
  43. kmetáč, m. der Bauer ( zaničlj.), Cig., SlN.
  44. kmetȃvs, m. der Bauer ( zaničlj.), der Bauernkerl; Mnoga po hlevu diši tvoja beseda, kmetavs, Preš.
  45. kmetȃvslja, f. das Bauernweib ( zaničlj.), Mur., Cig., Met.
  46. kmę́tinja, f. = kmetica, Mur., Cig., Jan., vzhŠt.; Stoji mi stoji nova vas, V novi vasi kmetinja, Npes.-Vraz.
  47. kmę̑tiški, adj. = kmetski, Bauern-, bäuerlich; k. stan, der Bauernstand, Mur.; kmetiško delo, Dict.; kmetiški ljudje, Slom., Levst. (Zb. sp.); kmetiški gospodarji, Pirc.
  48. kmę́titi, kmę̑tim, vb. impf. = kmetovati, Cig., Dol., LjZv.; začel je po malem zopet kmetiti, LjZv.; — kmetiti grunt (zemljišče), Svet. (Rok.).
  49. kmetodèr, -dę́ra, m. der Bauernschinder, LjZv.
  50. kmę́tovati, -ujem, vb. impf. Bauer sein, den Landbau betreiben; Noe kmetuje, kakor je poprej, Ravn.; umno k., rationellen Landbau betreiben, Cig.; — die landwirtschaftlichen Arbeiten verrichten; spomladi začnejo k., Jurč., Dol.; — k. grunt (zemljišče), Svet. (Rok.).
  51. kmetúlja, f. die Bäuerin ( zaničlj.), Jan. (H.).
  52. knádi, adv. (k nadi) = ob enem, zu gleicher Zeit ( prim. češ. hned, sogleich), Soška dol.- Erj. (Torb.); (hnado, na zapadu- Mik.).
  53. knàp, knápa, m. der Bergknappe; — iz nem.
  54. knávər, -vra, m. = lubadar, Z., Slom., Nov., Št.; — der Holzwurm, M., C.
  55. knę̑ftra, f. der Knieriemen (der Schuhmacher); — iz nem. Kniehalfter, C.
  56. knę́ža, f. eine Art Stiefel, Guts., Fr.- C., Poh.; — iz nem. Knieschuh (?), C.
  57. kneževáti, -ȗjem, vb. impf. = knezovati, Cig., Jan., C., nk.
  58. knę̑ževič, m. = knezovič, Cig., Jan., nk.
  59. kneževína, f. = knezovína, Cig., Jan., nk.
  60. knę̑ževski, adj. = knezovski, Cig., Jan., nk.
  61. knę̑žič, m. = knezovič, Jan.
  62. knežı̑ja, f. 1) die Grafschaft, Meg.; — 2) = knezovina, Mur., Cig., Jan., Ravn., Vrtov. (Sh. g.).
  63. knežína, f. = knezovína, Mur., Cig.
  64. knę́žiti, -im, vb. impf. = knezovati, Vrt., SlN.
  65. knę̑žna, f. die fürstliche Prinzessin ( nap. -žinja, Jan.; prim. stsl. knęžьna, rus. knjažna).
  66. kničemrati, -am, vb. pf. verderben, Levst. (Zb. sp.).
  67. knjȃčək, -čka, m. ein knorriger Klotz, Št., Valj. (Rad).
  68. knjȃkast, adj. mit nur einer Hand oder an den Händen krüppelhaft, Dol.- Cig.; — knjakasta beseda, ein verstümmeltes Wort, Levst. (Zb. sp.).
  69. knjȃkəc, -kca, m. ein an den Händen verkrüppelter Mensch oder der Einhand, Cig., Z.
  70. knjàst, -ásta, adj. verstümmelt, verkrüppelt, C., Z.
  71. knjȃvkati, -kam, -čem, vb. impf. raunzen, C.; — prim. nem. knauzen.
  72. knjíga, f. 1) das Buch, Mur., Cig., Jan., nk.; zemljiška k., das Grundbuch, DZ., Levst. (Nauk); deželna k., die Landtafel, Cig., Jan., Nov., DZ.; fevdna k., das Lehenbuch, DZ.; rudarska k., das Bergbuch, DZ.; knjiga matica, die Matrik, Levst. (Nauk); glavna k., das Hauptbuch, Cig., Jan.; priročna k., das Handbuch, Cig., Jan., nk.; založna k., das Verlagsbuch, Cig.; k. dolgovnica, das Passivbuch, DZ.; k. vpisnica (zapisnica), das Vormerkbuch, DZ.; — pl. knjige, das Buch, kajk.- Mik.; — 2) die Literatur, nk. ( hs.); — 3) der Blättermagen, C.
  73. knjigárnica, f. die Buchhandlung, Mur., Cig., Jan., Cig. (T.), nk.; založna k., die Verlagsbuchhandlung, Cig.
  74. knjigoshrȃmba, f. = knjižnica, Zora.
  75. knjížən, -žna, adj. Bücher-, Cig., Jan., nk.; knjižno tiskalo, die Buchdruckerpresse, Cig. (T.); bücherlich, Cig., Jan.; — literarisch, Jan., Cig. (T.); knjižni jezik, die Büchersprache, die Schriftsprache, Jan., Cig. (T.), nk.; knjižna slovenščina, Cv.; knjižna kraja, literarischer Diebstahl, Cig. (T.); k. mož, homo literatus, Vrt.; knjižni ljudje, Literaten, Levst. (Zb. sp.).
  76. knjı̑žnik, m. 1) der Literat, Mur., C., Cig. (T.), Levst. ( LjZv.); — 2) = knjižnjak, Kres.
  77. knjižȗra, f. das Buch ( zaničlj.), Cig., Nov.; sleparske knjižure, Slom.
  78. knjižurína, f. = knjižura, Cig., Zora.
  79. knòf, knófa, m. = gumb, der Knopf; — iz nem.
  80. knǫ̑fla, f. die Stecknadel, die "Knopfnadel"; — iz nem.
  81. knupa, f. der Knauf, der Knoten, C.; — (= zaponka [?], Pohl., Mur.); — prim. nem. Knauf, C.
  82. 1. kọ̀, I. adv. interr. = kako, BlKr., jvzhŠt.; ko pa = kako pa, C., jvzhŠt.; Moj ti Bože, ko sem lepa! Npes.- BlKr.; — II. conj. 1) = kakor, wie: ko bi trenil, in einem Augenblicke; — (za komparativom) als: jaz sem močnejši, ko ti; — als (= in der Eigenschaft): to je treba izobraženemu Slovencu vedeti ko Slovencu, Cv.; — 2) als, nachdem, wann; ko smo odvečerjali, šli smo spat; Breda vstane, ko se dan zazori, Npes.-K.; = kadar: ko pasem, veselo prepevam, Mik.; hitro ko, brž ko, sobald; v tem ko, med tem ko, während (le v časnem pomenu); — meni pšenica daje po dva mernika, ko (während) drugim le po merniku, Levst. (M.), (bolje: drugim pa le po merniku); — 3) je: bolj ko je tekla kri, več je bilo kristjanov; več ko sem mu dajal denarja, manj je bil hvaležen; — da: komu še smem verjeti, ko me prijatelji varajo? rad bi mu pomagal, pa kaj hasne, ko ne morem, jvzhŠt.; — 4) ko bi —, wenn; ko bi mi sila ne bila, bi te ne prosil, Mik.; ko bi ne bil sam videl, ne bi verjel; — III. rel. = ki, C., Štrek., Št.; tisti ko —, tam, ko —, C., Št.
  83. 2. kò, adv. ko pridi, komm nur, C.; ko pojdi, Poh.- C.; ko teci, Rez.- C.; — ko precej, sogleich, ko davno, schon längst, C.; ko ne reci, sage nur nicht, Guts. (Res.); od jutra do večera ko na posvetne reči misliš, Guts. (Res.); — prim. kar.
  84. kobacáti, -ȃm, vb. impf. auf allen vieren kriechen, krabbeln; otroci po tleh kobacajo; — schwerfällig gehen; osel potrpljivo kobaca črez brv, Jurč.; — klettern, Jan., C.; tudi: k. se, Štrek., Erj. (Izb. sp.); — kobácati, vzhŠt.
  85. kobáciti se, -ȃcim se, vb. impf. Burzelbäume schlagen, Dol.- Mik. (Et.).
  86. kobacljáti, -ȃm, vb. impf. auf allen vieren krabbeln, Z.
  87. kobáča, f. 1) der Hühnerkäfig, Mur., C., vzhŠt.; — das Vogelhaus: V kobačah ptiče 'mam, Danj. (Posv. p.); — 2) das Lichtgestell auf drei Füßen, Št.- Valj. (Rad); — prim. it. gabbia, Mik. (Et.).
  88. kobáliti, -ȃlim, vb. impf. 1) die Füße ausspreizend sich fortbewegen, klettern: črez sod, črez plot k., C.; po lestvi z odra, po kamenju navzdol k., Jurč.; v vodi tudi ne znam kobaliti tako, kakor se pravi, da se plava, Jurč.; — 2) rittlings auf etwas sitzen, reiten: drevo k., C., M.; ne kobali debla, Lašče- Erj. (Torb.); — 3) k. se, rittlings sitzen, C.; — prim. okobalo.
  89. kobȃlj, m. 1) die Ausspreizung der Füße: der Schritt, C.; za dober k. naprej se pomekniti, SlN.; — 2) = kobalja 2), Jan. (H.); — prim. okobalo.
  90. kobálja, f. 1) die ausgespreizten Schenkel des Menschen, C., Gor.- M.; v kobalji, rittlings, Zora; — die Häckse, Kr.- Valj. (Rad); med kobaljami = med nogami, Gor.; — 2) zweischenkliger Ast, der Zwiesel, zweischenkliges Holz, Cig., Jan., C., Gor.- M.; v kobalji je začel gniti hrast, Gor.
  91. kobáljast, adj. zwieselig, zweizackig, Cig., Jan., Gor.- M.
  92. kōbaltov, adj. Kobalt-, Cig., Jan., Cig. (T.); k. cvet, die Kobaltblume, Jan.; kobaltova zmes, die Kobaltspeise, Cig. (T.); kobaltovo modrilo, das Kobaltblau, Cig. (T.).
  93. kōbaltovəc, -vca, m. der Kobaltglanz, Cig., Jan.
  94. 2. kóbəł, -bla, m. ein Früchtenbüschel: z. B. von Kirschen, KrGora- DSv., Gor.; prim. kobul.
  95. kóbər, -bra, m. 1) der Würfel, Pohl., Guts., Jarn., Cig., Jan., Valj. (Rad); kobre metati, mit Würfeln spielen, Slom.; — 2) die grüne Nieswurz (helleborus viridis), Prodol (na benetski meji)- Erj. (Torb.).
  96. kobíla, f. 1) die Stute; čistokrvna k., die Vollblutstute, Cig., Jan.; — psovka nerodnemu človeku; — 2) ein Gestell oder Gerüst mit drei oder vier Füßen, der Bock: die Bohrbank, die Falzbank, die Schneidebank, der Reifstuhl u. dgl., Cig.; klado na kobilo položiti (kadar drva žagajo), Levst. (Zb. sp.), Dol.; der Fügebock, Jan.; hölzerner Aufladebock, Z.; der Dengelstuhl: = stol s klepalom (babico), Levst. (Rok.); — 3) das Brückenjoch, Cig., Jan., Cig. (T.), C., Nov.; der Sattel (in den Hüttenwerken), Cig.; — großer umgestürzter Fels, C.; — 4) der Zwiesel, Cig.; — 5) dürrer Weinrebenast, der Weinrebenknorren, vzhŠt., ogr.- C.; — der Tucker bei der Rebe = šparon, konjič, C.; — 6) = mrzlica, das Fieber, Cig., C.; — 7) siva k., = kobilar, der Pirol (oriolus galbula), Kras- Erj. (Torb.).
  97. kobilárnica, f. das Gestüte, DZ., SlN.
  98. kobílica, f. dem. kobila; 1) das Stütchen; — 2) die Heuschrecke; zelena k., die grüne Laubheuschrecke oder das grüne Heupferdchen (locusta viridissima), Erj. (Ž.); k. selka, die Zug- oder Wanderheuschrecke (acridium migratorium), Erj. (Ž.), = k. selivka, Cig.; — k. ropotulja, die Klapperheuschrecke, Cig.; — 3) = kobila, der Holzbock, Cig.; — der Dengelstuhl, Cig.; — stol, na katerem stoji žehtnjak, Dol.; — 4) der Saitensteg, der Geigensattel, Mur., Cig., Jan., Zilj.- Jarn. (Rok.), C., Dol.; — 5) das Spinnwirbelhäkchen, SlGor.- C., Vrt., Dol.; pretikati kobilico na perotih, Jurč.; — 6) der Heftelhaken, Cig., Jan., C.; — 7) der oberste (meist lederne) Theil der Peitsche, Mur.; — der erste Ansatz beim Netzgeflecht, Z.; — 8) das Gabelbein ( zool., furcula), Cig. (T.); — der Astwinkel, Šol.; — die Scheidewand in der Nuss, Dict.; — der Strahl des Pferdehufes, Dol.; — 9) das Fieber, Guts., Zilj.- Jarn. (Rok.); ( prim. kobila 6)).
  99. kobíličar, -rja, m. 1) der Schmarotzer, der Zuschauer beim Hochzeitsschmause, Cig., C., Št.; — 2) der Heuschreckenfänger (ptica), Cig., Levst. (Nauk); — 3) der Heuschreckenkrebs (palinurus vulgaris), Erj. (Ž.).
  100. kobíličkar, -rja, m. der Stutentreiber, Z.; — der Säumer, Mur.

   24.501 24.601 24.701 24.801 24.901 25.001 25.101 25.201 25.301 25.401  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA