Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

z (24.901-25.000)

  1. 2. klẹštráti, -ȃm, vb. impf. ungeschickt gehen, Z., Gor.; — prim. kleštra.
  2. klẹ̑t, -ı̑, f. der Keller; — der oberirdische Keller, vzhŠt.- C.
  3. klẹtȃrstvọ, n. die Kellerwirtschaft, Cig. (T.), C., DZ., nk.
  4. klę̑tba, f. das Fluchen, Jan.; kletbo hočejo odpraviti, jvzhŠt.
  5. klẹ̑tka, f. 1) der Käfig; k. polna vrabcev, Dalm.; — der Vogelschlag, Meg., C.; ptiče v kletko loviti, Dol., jvzhŠt.; — 2) eine Art Weinpresskasten, C.
  6. klę̑tvina, f. das Fluchen, Cig., Šol.; med največe grehe šteje naš narod kletvino, LjZv.; — der Fluch, Mur., Cig., Jan.; s strupom kletvine sebe ubiti, Valj. (Rad); tudi: kletvína.
  7. kleveta, f. = obrekovanje, Zora; — stsl.
  8. klíca, f. der Keim, Mur., Cig., Jan., Cig. (T.); zobova k., der Zahnkeim, Erj. (Som.); pren. nova k. izprijenosti, Zv.; — der Keimtrieb, Cig., Jan., C.
  9. klicȃj, m. das Ausrufungszeichen, Cig., Jan., nk.
  10. klicáłən, -łna, adj. klicȃłni sklon, = klicalnik, Mur.; klicalno povelje, die Einberufungsordre, DZ.; klicalni rok, der Einberufungstermin, Cig.
  11. klícanje, n. das Rufen; k. na Boga, die Anrufung Gottes, Krelj; k. na boj, die Herausforderung zum Kampfe, Cig.
  12. klicár, -rja, m. der Rufer, der Ausrufer, der Herold, der Verkündiger, Cig., Jan., C., Ravn., Zora, Navr. (Let.), Bes.
  13. klicáriti, -ȃrim, vb. impf. = za klicarja biti, Bes.
  14. 1. klícati, klı̑čem, vb. impf. rufen; na pomoč, na pomaganje k., um Hilfe rufen; pijače k. v krčmi, ein Getränk verlangen, Jurč.; po imenu k., beim Namen rufen, nennen; — anrufen: Boga k., duhove k.; anrufen: v Boga k. ob sili, Ravn.; na Boga k., Krelj, Trub., Dalm.; na svetnike k., Z.; na boj k., zum Kampfe herausfordern; pod orožje k., das Aufgebot ergehen lassen, Cig.; k. koga na pravico, zur Verantwortung ziehen, Z.; namestnika k., den Ersatzmann einberufen, DZ.; — laden, Cig.; na pir k., Z.; — locken, Cig.; sovo klicati s čovinkom, jvzhŠt.; — aufrufen: po vrsti k., Cig.; — verkündigen, verlautbaren, Cig.; k. po občinah zakon, Levst. (Nauk); ure k., die Stunden abrufen, Cig.; — nennen, k. se, heißen, Cig., Jan.; Pravi Bog se kliče Bog ljubezni, Preš.; (menda po it. chiamarsi).
  15. 2. klícati, -cam, -čem, vb. impf. = kliti, ogr.- C., Z.
  16. klı̑čnik, m. das Keimbläschen: iz mehurčiča se razvije klica, zato ga imenujemo kličnik, Erj. (Izb. sp.).
  17. 1. klíka, f. der Keimtrieb ( z. B. des Getreides), C., Z.
  18. 1. klìn, klína, m. 1) = zagozda, der Keil, C., Cig. (T.), Sen. (Fiz.); — 2) der Pflock, der Döbel, der Holznagel, der Bolzen; klin s klinom, = ein Keil treibt den andern; klin se s klinom izbija, Jurč.; na klin obesiti, auf den Nagel hängen; — die Leitersprosse.
  19. klínast, adj. 1) keilförmig, Cig., Jan., Cig. (T.); klinasto pismo, die Keilschrift, Jan., Cig. (T.); klinasto se končevati, sich auskeilen ( min.), Cig. (T.); — 2) pflockartig, holznagelförmig.
  20. klinčȃłnica, f. die Klöppelmaschine, DZ.
  21. klı̑nčək, -čka, m. dem. klinec; 1) das Pflöckchen, das Holznägelchen, ein kleiner Bolzen; — klinčki, Zündhölzchen; = netilni klinčki, Jan.; = užigalni klinčki, Cig.; — der Rechenstift, Jan.; — 2) die Nelke (dianthus), Mur., Cig., Jan.; — klinčki, Gewürznelken, Mur., Št.
  22. klı̑nčevje, n. coll. = klinci: die Klöppel (bei der Verfertigung von Spitzen gebraucht), SlN.
  23. klı̑nəc, -nca, m. dem. klin; 1) das Pflöckchen, der Stift, der Holznagel; — der Griffel, Jan.; — der Klöppel (bei der Verfertigung der Spitzen), Cig., Jan.; — 2) die Nelke, Cig., C.; divji (rdeči in beli) k., C.; pasji k., C.; die Lichtnelke (lychnis), C.; — 3) klinci, Gewürznelken, Mur., Cig., Jan.
  24. klīnika, f. zavod, v katerem se dejansko uči zdravljenje bolnikov, die Klinik.
  25. klíniti, klı̑nim, vb. impf. 1) Pflöcke setzen, Z.; — 2) = siliti: klinijo nas, da bi delali cesto, Gorenja Soška dol.- Erj. (Torb.); — 3) keilen, spitzen, Cig.; — (Getreide) schroten, Mur.; beim Verzehren des Kernobstes die Kerne wegwerfen, Mur., C.; — k. se, sich auskeilen ( min.), Cig. (T.).
  26. klínja, f. die Klinge, Cig., DZ.; das Blatt einer Säge, Cig.; der Blockmeißel der Schmiede, Cig.; — iz nem.
  27. klı̑nje, n. coll. Pflöcke, Holznägel, Mur.
  28. klı̑pka, f. der Stockfisch (gesalzen und getrocknet), Erj. (Ž.); — prim. hs. klipka, der Kolben.
  29. klistīr, m. v zadnjico vbrizgano zdravilo, das Klystier.
  30. klistı̑rka, f. die Klystierspritze, DZ.
  31. klíti, klíjem, vb. impf. keimen, hervorsprießen; vijolice klijejo iz zemlje.
  32. klı̑vkati, -kam, -čem, vb. impf. stöhnen, ächzen, C.; schluchzen, M.; winseln, keifen, C.; pes, pura klivče, ogr.- Valj. (Rad).
  33. kljùb, I. adv. zum Trotz: k. delati komu, = kljubovati, jemandem Trotz bieten, Cig.; — II. praep. c. dat. trotz; k. prepovedi; tudi: v kljub (vkljub); — prim. kljubu.
  34. kljubȃj, m. na kljubaj, zum Trotz, Nov.
  35. kljúbast, adj. trotzig, C.
  36. kljúbati, -am, vb. impf. trotzen, V.-Cig., Šol.
  37. kljúbəčen, -čna, adj. trotzend, Dol.- Levst. (Rok.).
  38. kljȗbemu, adv. mit Fleiß (im guten und schlechten Sinne), C.; — zum Trotz, zum Possen, Fr.- C.; — prim. kljubu.
  39. kljubę̑st, f. der Trotz, Cig., Jan., Poh., C.; od kljubesti, zum Trotz, C.
  40. kljubę̑stən, -tna, adj. trotzig, boshaft, ränkesüchtig, Fr.- C.
  41. kljubestljìv, -íva, adj. trotzig, Jap.- C.
  42. kljubę̑stnik, m. der Trotzige, C., Z.
  43. kljubę̑t, f. der Trotz, Guts., Jarn., Mur., Cig., Jan., Poh.- C.; h kljubeti, zum Trotz, Guts., vzhŠt.- C.
  44. kljubę̑tnica, f. die gerne einem etwas zum Trotze thut, Fr.- C.
  45. kljubę̑tnik, m. der gerne einem etwas zum Trotze thut, Guts., Fr.- C.
  46. kljubetováti, -ȗjem, vb. impf. trotzen, Guts., Mur., Cig., Jan., Poh.- C.
  47. kljȗbice, adv. = kljubu, vzhŠt.- C.
  48. kljubljìv, -íva, adj. trotzig, Cig., Jan., C.
  49. kljubljívost, f. der Trotzsinn, Guts., Cig., Jan., C.
  50. kljúbost, f. = kljubest, der Trotz, Jan., C.
  51. kljúbostən, -stna, adj. = kljubesten, trotzig, Jan.
  52. kljubostìv, -íva, adj. = kljubesten, trotzig, C.
  53. kljúbostnica, f. die Trotzerin, Jan. (H.).
  54. kljúbostnik, m. der Trotzer, Jan. (H.).
  55. kljubováłən, -łna, adj. trotzend, trotzig, Jan.; kljubovȃłni ponos, Zv.
  56. kljubovȃnje, n. das Trotzen, Cig., Jan., M., C.
  57. kljubováti, -ȗjem, vb. impf. trotzen: k. komu; vsemu svetu k.; — kljúbovati, Jap. (Prid.)- Valj. (Rad).
  58. kljubovȃvəc, -vca, m. der Trotzer, Jan.
  59. kljȗbu, adv. zum Trotz, zum Possen, Cig., Jan., Fr.- C.; njim kljubu, Krelj; k. delati = kljubovati, Cig.; na kljubu, zum Trotz, (na kljubo) Cig.; Bogu na kljubu, Jap.- C.; tebi na kljubu, Preš.; h kljubu = kljubu, Jan.; pri kljubu ne, erst recht nicht, KrGora; — iz nem. zu Liebe, Levst. (Rok.).
  60. kljúcəlj, -clja, m. ein alter, gebeugter Mann ( zaničlj.), C.
  61. kljúč, m. 1) der Haken: der Widerhaken, damit Stroh oder Heu aus einem Haufen zu raufen, Aeste an sich zu ziehen u. dgl.; požarni k., der Feuerhaken, DZkr.; — 2) etwas Hakensartiges; die Schlüsselrebe: trtna mladika tako odrezana, da se je še košček stare rozge, iz katere je zrasla, drži; tudi sploh: der Rebensetzling; — der Zuganker ( mont.), V.-Cig.; — der Rahmen beim Pfluge, V.-Cig.; die Stuhlsäule am Dachgerüste, Krn- Erj. (Torb.); — = cestni ovinek, Kras- Štrek. (Let.); ključi, Serpentinen, Notr., Rihenberk- Erj. (Torb.); cesta čez Ljubelj gre v ključe, Z.; — ključi, vezi pri košu na vozu, Sv. Peter- Erj. (Torb.); — ključ žerjavov, ein Zug Kraniche, Cig.; — 3) der Schlüssel; pod k. dejati, einsperren; pod ključem imeti, unter Schloss verwahren; k. od vrat, od veže, der Thürschlüssel, der Hausthorschlüssel, Levst. (Zb. sp.); meni luč, tebi ključ, ali: v roko luč, iz roke ključ (= po smrti prehaja posest v druge roke), Npreg.; — das Schränkeisen zum Schränken der Säge, Cig.; — der Schraubenschlüssel; — der Reiber oder Wirbel (pri pipi), DZ.; — das Orgelregister, C.; — der Stempel oder Kolben der Handspritze, Malhinje na Krasu- Erj. (Torb.); — ključi, die Schlusssteine bei Wölbungen und Kalköfen, Cig., Notr.; — sv. Petra ključ, neko ozvezdje, Pjk. (Črt. 259.); — "rimskega ključa iskati" = neka pastirska igra, Vest. I. 126.; — der Molo, Vrt.; — 4) die Schlüsselblume (primula), C.; — das Schneeglöckchen (galanthus nivalis), Zemon (Notr.)- Erj. (Torb.); — sv. Petra k., der Erdrauch (fumaria), C., Tuš. (B.), Strp.; die Himmelskerze (verbascum thapsus), C.
  62. ključȃnica, f. das Schloss, Meg., Alas., Dict., Mur., Cig., Dalm., Hip. (Orb.), Štrek., Št.- Svet. (Rok.), Vrt., DZ., BlKr.; s ključanico zapreti, Jsvkr.; zaškriplje k., Jurč.; viseča k., das Vorlegeschloss, DZ.; — kljúčanica, vzhŠt.
  63. ključaríca, f. die Beschließerin, die Haushälterin, die Schaffnerin, Dict., Mur., Cig., Jan.: Elizabete pestinja in ključarica, Trub. (Post.); za ključarico služiti, Jsvkr.
  64. ključárski, adj. 1) Haushälter-, Kämmerer-, Mur.; — 2) Schlosser-, ključarsko delo, LjZv.
  65. kljúčica, f. 1) dem. kljuka; das Häkchen; lahko si ključico podasta, = oba sta enaka, nič ali malo vredna, Erj. (Torb.); ključico komu iztegniti, jemandem den Anschlag vereiteln, C.; ( prim. kljuko vleči); — 2) = ključ, die Schlüsselrebe, vzhŠt.- C.
  66. kljúčič, m. dem. ključ; 1) das Schlüsselchen; — 2) der Ranken ( z. B. an der Weinrebe), Cig.
  67. kljúčiti, * -im, vb. impf. biegen, krümmen, Cig.; k. se, sich krümmen, zusammenschrumpfen, Cig.; v starih letih se hrbet začenja ključiti, Cig.; zastavna in močna njegova postava jela se je ključiti, Jurč.
  68. kljúka, f. ein hakenförmig gebogener Gegenstand: z. B. der Wandhaken; na kljuko obesiti kaj, etwas auf den Nagel hängen; Sem obesil zavolj tebe Dokaj časa uk na kljuko, Preš.; der Heftelhaken, der Henkelhaken, der Fensterhaken, der Haken zum Heuraufen, u. dgl.; kljuka se kvake drži, gleich und gleich gesellt sich gern, C.; — das Knieholz, das Kniestück, Cig.; — = ključ, die Schlüsselrebe, der Rebensetzling, C.; — das Winkelholz (Winkelmaß), Cig., M.; = vogalna k., Hip. (Orb.); — die Zimmermannsklammer, C.; — die Sensenkrücke, Cig.; — die Kurbel, Cig., Jan.; — die Thürklinke; za kljuko prijeti, držati; — = sključen prst: na kljuko zažvižgati, Zv.; — kljuko vleči = za sključena prsta se vleči, Levst. (Rok.); ( prim. bav. hackel ziehen); — die Ranke, C.; — kljuke, hakenförmige, unförmliche Schriftzüge, Z.; kljuke delati, Krähenfüße machen, Cig.; — die röm. Fünf: kljuka pet, križ deset, pa kola dva, to stori sedemnajst, Jurč.; — meja na kljuko, scharfwinklige Grenze, Svet. (Rok.); — ein elendes Pferd, Lašče- Levst. (Rok.), oder Rind, Z.; — eine vom Alter gebeugte Frau ( zaničlj.), M.; — kljuka prediva, eine Knocke Spinnhaar, Andr.
  69. kljȗkar, -rja, m. = brglez, der Grauspecht, C.
  70. kljúkast, adj. hakenförmig; k. nos, eine Krummnase, Cig.; kljukasta cev, die Knieröhre, Cig.; — gekrümmt; k. palica, der Krummstab, Cig., Jan.; hodil je ob kljukasti palici, Jurč.; k. človek, ein Mensch von gebeugter Haltung, C., M.; — zickzackförmig, Cig.
  71. 1. kljúkati, kljȗkam, vb. impf. 1) = ključiti, hakenförmig biegen, Cig.; — 2) gebeugt, nickend, wankend einhergehen, C., Z.
  72. 2. kljȗkati, -am, vb. impf. pochen; an die Thüre klopfen, Meg., Trub., Dalm.; Grenka smrt na duri kljuka, Npes.- Levst. (Rok.); na prsi se k., Trub., Krelj; kljukam in bijem na svoje grešno srce, Kast.; moje srce kljuka v meni, Trub.; — picken, Cig.; — = klenkati: zvonček žalostno kljuka, Slom.
  73. kljȗkavəc, -vca, m. 1) der Klopfer, Cig.; — 2) der Schwarzspecht (picus martius), C.
  74. kljȗkəc, -kca, m. 1) ein Gebeugter; — 2) der Dietrich: kljukec žabico (das Vorhängeschloss) odpira, Z.; — 3) = zakrivljen nož, GBrda- Erj. (Torb.); das Krummesser zum Abästen, Dol.; — das Taschenmesser, C.; — 4) der Schelm, Notr.- Z.; lažnjivi kljukec (v narodnih pravljicah); Jaz kljukec čuden sem v resnici, Levst. (Zb. sp.).
  75. kljúkica, f. = ključica, Cig., Jan.; — die Ellbogenspitze, Erj. (Som.).
  76. kljukičar, -rja, m. = svinjska glista, der Kratzer (echinorhynchus gigas), Erj. (Ž.).
  77. 1. kljúkniti, kljȗknem, vb. pf. niederhocken, C.; — zusammenknicken ( z. B. vom überreifen Getreide), Z.
  78. kljukonòs, -nǫ́sa, adj. mit einer Adlernase: bila je dolga, suha, kljukonosa, Levst. (Zb. sp.).
  79. kljunáča, f. die Keilhacke, Cig.; die Spitzhaue, Z.
  80. kljȗnast, adj. schnabelförmig, schnabelig; kljunasta podkova, das Stelzeisen, DZ.
  81. kljȗnčək, -čka, m. dem. kljunec; 1) das Schnäbelchen; — 2) die Tulpe, Mur.; divji k., die wilde Tulpe (tulipa silvestris), Z.
  82. kljȗnəc, -nca, m. dem. kljun; (kronasti) k. pri čeljusti, der Kronenfortsatz, Cig. (T.), Erj. (Som.).
  83. kljunotàj, -tája, m. brazdasti k., der Kohlgallenrüssler, Jan. (H.).
  84. kljuváti, kljúvam, kljújem, vb. impf. mit dem Schnabel hacken, picken; Kdo ve Kragulja odgnati, Ki kljuje srce? Preš.; v zobu me kljuje, ich empfinde einen pickenden Schmerz, C., Z.
  85. klobása, f. 1) die Wurst; jetrna k., die Leberwurst, krvava k., die Blutwurst, kašnata k., die Breiwurst; mesena (mesna) k., die Fleischwurst, die Bratwurst; tudi: rdeča k., Ravn. (Abc.); klobaso za psom nositi, jemandem, der selbst kommen und bitten sollte, etwas nachtragen, Mur.; klobaso za psom metati, Wohlthaten jemandem wider seinen Willen aufdringen, Z.; — (klobasa, die Fleischwurst, Ščav.- C.); — 2) die Rolle: k. tobaka, eine Rolle Tabak, Cig.; k. denarja, eine Rolle Geld, Šol.; — 3) der Wulst, Cig., Jan.; — 4) die Strieme ( z. B. infolge eines Peitschenhiebes); klobasa se mu je naredila; — klobase pod očmi, die Augenringe, Cig.
  86. klobasáč, m. der Zotenreißer, Cig., Jan.
  87. klobasȃnje, n. unsinniges Geschwätz, Z.; das Zotenreißen, M., Cig.
  88. klobasáti, -ȃm, vb. impf. Unsinniges oder Ungehöriges schwätzen, plaudern, Zoten reißen; — Knüttelreime machen, V.-Cig.
  89. klobasúlja, f. die Unsinniges oder Ungehöriges schwätzt, die Zotenreißerin, M.
  90. klóbčək, -čka, m. der Knäuel, Cig., jvzhŠt.
  91. klobučȃnka, f. neka hruška (ima oster lubad, zelenkasta je in od strani rdeča), Ip.- Erj. (Torb.).
  92. klobučáti se, -ȃm se, vb. impf. neka otročja igra: dete, ki se klobuča, Levst. (Zb. sp.).
  93. klobučína, f. der Hutfilz, der Filz.
  94. klobučı̑nar, -rja, m. der Filzmacher, Cig.
  95. klobučínast, adj. 1) filzicht, Cig., Jan.; — 2) aus Filz, Filz-, Cig.; klobučinasti črevlji, Gor.
  96. klobúk, m. 1) der Hut; k. na glavo dejati, sneti, den Hut aufsetzen, abnehmen; — železni k., der Helm, C., Jan.; k. Boga očeta, (neko ozvezdje), Pjk. (Črt. 260.); — 2) die Deckgarbe auf Mandeln, C.; — der Destilierhelm, Cig.; kotlov klobuk, der Helm der Brantweinblase, DZ.; — der Dachstuhl, Cig.; — 3) der Glockenmantel, Cig.; — 4) die Blase auf einer Flüssigkeit, Cig.; klobuk se dela na mleku, (kadar vre), jvzhŠt.; — die Essigmutter, Cig., M., BlKr., jvzhŠt.; — na nekaterih jedeh se dela klobuk, t. j., prevlečejo se z nekako mreno po vrhu, Tolm.- Štrek. (Let.); — 5) morski klobuki, Quallen (medusae); navadni morski k., die gewöhnliche Ohrenqualle (aurelia aurita), Erj. (Ž.); osipni k., die Wurzelqualle (rhizostoma Cuvieri), Sesljan pri Divinu- Erj. (Torb.); — 6) eine Art großer Schwamm, Rez.- C.; — zlati k., der Türkenbund (lilium martagon), Cig., Tuš. (B.); — črni k., die Käsepappel (malva rotundifolia), Cig., Medv. (Rok.).
  97. klobȗštra, f. 1) schlechter Hut, Levst. (Rok.); — 2) psovka nerodnemu ali zmedeno govorečemu človeku, Levst. (Rok.), jvzhŠt.
  98. klobuštráti, -ȃm, vb. impf. 1) verwirren, Levst. (Rok.); pantschen, C.; vino, vodo k., jvzhŠt.; — k. se, sich wirr durcheinander bewegen: sivi oblaki se sučejo in klobuštrajo zmeraj bliže, Glas.; — 2) ungeschickter Weise, stolpernd einhergehen, Jan., M.; — 3) wirres Zeug schwätzen, plappern, Mur., Cig., C., jvzhŠt.
  99. klǫ́ca, f. die Klötze, Jan., Bolc- Erj. (Torb.); — iz nem.; prim. bav. klotzen.
  100. klǫ̑cati, -cam, -čem, vb. impf. glucken (von der Henne), Cig., C.; ne kloči, jezna kokla! Vrt.

   24.401 24.501 24.601 24.701 24.801 24.901 25.001 25.101 25.201 25.301  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA