Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

z (24.501-24.600)

  1. kancōna, f. neka vrsta liričnih pesni, die Canzone.
  2. kȃnčək, -čka, m. dem. kanec; das Tröpfchen, Cig., Jan., C., ogr.- M.; do zadnjega kančka se posušiti, Vrtov. (Km. k.).
  3. kandidāt, m. kdor se poteguje ali ponuja za kako službo, častno mesto itd., der Candidat.
  4. kāndis, m. der Kandiszucker, Jan.
  5. kandrcı̑ja, f. = zmešnjava, Podgorje (Gor.)- Svet. (Rok.); pogl. kodrcija.
  6. 1. kȃnəc, -nca, m. der Tropfen, Cig., Jan., M., Notr.; k. vina, Senožeče- Erj. (Torb.); — kanec zavisti kali in greni jim strmenje, Zv.
  7. kanēla, f. der Zimmtbaum, der Kanellbaum (canella), Mur.
  8. kaníš, m. das Tabakpfeifenrohr, ogr.- C., Dol.; — das Mundstück des Tabakpfeifenrohres: pipa je ležala razbita in v zobeh mu je ostal samo kaniš, zgornji del cevi, Jurč.
  9. kániti, kȃnem, vb. pf. 1) intr. tröpfeln, in einem oder mehreren Tropfen fallen; nekaj tinte je kanilo na papir; ni nikar kaplje kanilo, kein Tropfen fiel, Ravn.- Mik.; — kakor kane, je nachdem es sich trifft; na srce mu je kanilo, er ist vom Schlagflusse berührt worden, Z.; ("kadar človeku zvoni v ušesih, tri kaplje v njem visijo; ako mu katera na srce pade, zadene ga mrtvoud", jvzhŠt.); — 2) trans. einen oder mehrere Tropfen fallen lassen; nekoliko kapljic vina kaniti med vodo.
  10. kánjav, adj. mit zerrauften Kopfhaaren, vzhŠt., C.
  11. kȃnjəc, -njca, m. 1) der Hühnergeier (falco milvus), Cig.; — 2) = zakrivljen sekavec (nož), Livek ( Goriš.)- Erj. (Torb.); das Astmesser, Tolm.; — 3) der Wiesensalbei (salvia pratensis), Ben.- Erj. (Torb.).
  12. kanję̑r, m. = torba, vzhŠt.; — prim. bav. kanier, it. carniere, die Jagdtasche.
  13. kánkola, n. pl. 1) eine Art Schubkarren (ohne Truhe), vzhŠt.- C.; — 2) Stelzen, C.
  14. kanǫ̑n, m. die Kanone; — iz romanskih jezikov, Levst. (Rok.).
  15. kanōna, f. die Kanone, Cig.; — iz nem.
  16. kànt, kánta, m. der Bankerott, Mur., Cig., Jan.; na k. priti, bankerott werden, fallieren; ( pogl. klič); k. napovedati, den Concurs eröffnen, Jan.; — prim. nem. der Gant = die Auction; iz srlat. inquantus, it. incanto od lat.: quanti? za koliko? C.
  17. kānta, f. die Kanne, C.; Notri v kanto se zgledava, Npes.- Kres; — prim. lat. cannata, srvn. kante = Kanne, Mik. (Et.).
  18. kāntarič, m. kleiner Kasten, Z.; — iz it. cantaro?
  19. kantǫ̑n, m. der Canton, der Bezirk, Cig., Jan., C., Kr.
  20. kantǫ̑nski, adj. Bezirks-, Canton-, Cig., Cig. (T.).
  21. kantȗš, m. otročja obleka iz pisane tkanine, vzhŠt., Pjk. (Črt.).
  22. 1. kȃp, m. 1) der Tropfenfall, die Traufe, Cig.; drevo kap pobija, da ne more rasti, Mik., jvzhŠt.; die Dachtraufe; z dežja pod kap, aus dem Regen in die Traufe; pod kapom, unter der Traufe, Z.; kap bije, es tropft vom Dache, Z.; — 2) der über die Wand hervorragende Dachrand, Cig.; porine žarečo gobo v slamnati kap, Zora; dan pred kresom cvetlice in belo steljo zabadajo strehi v kap, Navr. (Let.); kakor izpod kapa je lilo z neba, Jurč.; — der Waldsaum, Notr.; — 3) der Tropfen, Blc.-C., Mik.; dva kapa vina, Z.; ni kapa več pijače, jvzhŠt.
  23. kȃp, -ı̑, f. der Schlagfluss, V.-Cig., nk.; kap ga je udarila, zadela, nk.; — tudi: hs.; prim. kaniti, kanem 1).
  24. kápa, f. 1) die Kappe, die Mütze; škofova kapa, die Infel; kosmata kapa, rauhe Mütze; kosmata kapa! = Sapperment! izpod kape gledati, einen unaufrichtigen Blick haben, Z.; ima ga pod kapo, er hat einen Rausch, Z., Kr., jvzhŠt.; — 2) der Glockenmantel, Cig.; — 3) der Radachsenbeschlag, der Achsenschuh, Z.; — 4) das Besetzleder an den Stiefeln, die Kappe, Kr.; — 5) der Nagelkopf, C.; — 6) farska kapa, neko jabolko, Maribor- Erj. (Torb.).
  25. kȃpar, -rja, m. 1) der Kappenmacher, der Mützenkrämer, Cig., Jan.; — 2) die Schildlaus, Jan. (H.); — 3) ein Nagel mit großem Kopf, Z.
  26. 1. kapāra, f. das Angeld, Cig., Notr.- Z.; — prim. it. caparra, Angeld.
  27. 2. kāpara, f., Vod. (Izb. sp.), pogl. kapera.
  28. kȃparica, f. die Kappenmacherin, die Mützenkrämerin, Cig.
  29. kápast, adj. kappenförmig, Cig., Jan.; kapasta streha, das Helmdach ( z. B. an einem Thurme), Cig.; — schalig ( min.): kapasti vapnenec, Schalenkalk, h. t.- Cig. (T.); — k. vol, ein Ochs mit vorwärts gebogenen Hörnern, Cig.; "k. vol, kapasta krava, tak vol ali krava, ki ima roge iz početka nekaj nizdolu obrnjene, a potlej zopet kvišku zasuknjene", Lašče- Erj. (Torb.).
  30. kápati, kȃpam, -pljem, vb. impf. 1) in Tropfen herabfallen, tropfen; vina je bilo, da je vse kapalo od mize; — tinta kaplje, die Tinte kleckt, Cig.; — einzeln herabfallen, Mur.; listje kapa, Cig.; hruške so začele kapati, vzhŠt.; — ljudje so gledali, da so jim oči vun kapale, = debelo so gledali, Vod. (Izb. sp.); — einzeln kommen: ljudje kapljejo, Z., jvzhŠt.; — le po malem kaplje (denar), es gehen nur geringe Summen ein, jvzhŠt.; — 2) in einzelnen Tropfen fallen lassen, tropfen, Cig.; — redko, gosto kapati (krompir sadeč), pri Gorici- Erj. (Torb.); — nebo bo kapalo z roso, Dalm.
  31. kápčina, f. = kapčevina, C., Zavrče- Erj. (Torb.).
  32. kapčiti, * -im, vb. impf. zusammenbinden: k. eno vrv z drugo, Trst. (Let.); — prim. kopčati.
  33. 1. kȃpəc, -pca, m. 1) der Tropfen, C.; en k. vode, Kast.; voščen k. der Wachstropfen, Z.; kapci (od voščenic), das abgetröpfelte Wachs bei Wachskerzen, C.; — 2) der Tropfstein, Pivka- Cig.; prostorna otlina z lepim kapcem, LjZv.
  34. kapẹ̑lica, f. dem. kapela: die Kapelle; kjer Bog svojo cerkev zida, ondukaj hudič svojo kapelico pritiska, Dict.
  35. kȃpəlj, -plja, (-pəljna), m. die Flussgroppe (cottus gobio), Erj. (Ž.), Frey. (F.); zijal je kakor kapelj, Slovan; — prim. 2. kap m.
  36. kapēnjek, m. nekak plašč, BlKr.; — suknja s kratkimi rokavi, vzhŠt.; — prim. kepenjek.
  37. kapibara, f. = vodni prasec, das Wasserschwein (hydrochoerus), Erj. (Z.).
  38. kápica, f. dem. kapa; 1) das Käppchen, das Mützchen; — die Calotte, die Kugelmütze, C., Cig. (T.); — 2) die Haube des Rindsmagens, Cig., Cig. (T.), Erj. (Ž.); — 3) die Kapsel, das Zündhütchen, Cig., Jan.; kapica namestu kamna na puši, Vrtov. (Km. k.); užigalna k., DZ.; strelna k., Levst. (Nauk); pokalna k., die Knallkapsel, DZ.; — 4) der Achsenschuh, Cig.; — 5) = kačka, die Kappe, die Ficke vorne am Hufeisen, V.-Cig.; — 6) das Praeputium, V.-Cig.; — 7) der schwarze Keim an den Bohnen, der Bohnenschuss, Cig.; — 8) der Hühnersteiß, C.; — 9) škofova k., das Hirtentäschel (capsella bursa pastoris), Bilje na Ipavi- Erj. (Torb.); — farske kapice, europäischer Spindelbaum oder Pfaffenhütlein (evonymus europaeus), Josch, Tuš. (R.); — 10) krop kapice (Blasen) poganja, kadar zavreti hoče, Vod. (Izb. sp.).
  39. 1. kapìč, -íča, m. 1) streha nad vrati, Valj. (Rad); — prim. 1. kap m. 1); — 2) kar na koncu nosa prisahne, ein Schmutzfleck an der Nasenspitze, Valj. (Rad).
  40. 2. kȃpič, m. 1) = kapelj, Frey. (F.); — 2) der Kobold, Žabče pri Tolminu- Erj. (Torb.); — 3) morski k., der Meergrundel (gobius), Erj. (Z.), C.
  41. kápičevina, f. das Holz vom Spindelbaum, (kapč-) Cig.
  42. kapilārnost, f. die Anziehung in Haarröhrchen, die Capilarität, Cig., Jan., Cig. (T.), Sen. (Fiz.).
  43. kapitālčək, -čka, m. dem. kapital; ein kleines Capital, Zora.
  44. kapitalīst, m. der Besitzer von Capitalien, der Capitalist.
  45. kapitanováti, -ȗjem, vb. impf. za kapitana biti, nk.
  46. káplja, f. 1) der Tropfen; človek je kakor kaplja na veji; — 2) der Schlagfluss, Cig., Jan., Notr.; kaplja ga je zadela, Vrt.; k. ga je ud(a)rila, vzhŠt.- C.; kaplja mu je na srce pala, Z.; prim. kap f.
  47. kapljáti, -ȃm, vb. impf. 1) intr. tröpfeln; dež kaplja, es fallen Regentropfen; tudi kápljati, Valj. (Rad); Na pragu deklica lepa stoji In solza za solzo ji kaplja 'z oči, Preš.; — 2) trans. träufeln, Cig.
  48. kȃpljəc, -pljəca, (-pəljca), m. der Tropfenschmutz, (beim Essen), C., Z.
  49. kapljevína, f. ein (tropfbar) flüssiger Körper, h. t.- Cig. (T.), Sen. (Fiz.).
  50. kapljìv, -íva, adj. tropfbar flüssig, Cig., Jan., Cig. (T.), Jes., Sen. (Fiz.), nk.
  51. kapūca, f. die Kapuze, Z., Tržaška ok.- Zora.
  52. kapucı̑n, m. der Kapuziner, Cig., Jan.
  53. kapucı̑nəc, -nca, m. der Kapuzineraffe (cebus capucinus), Erj. (Z.).
  54. kapucı̑nka, f. 1) die Kapuzinerin, Cv.; — 2) die Kapuzinerkresse (tropaeolum), Cv.
  55. kapucı̑nski, adj. Kapuziner-, Cig., Jan.
  56. kapȗra, f. neka suhota za drva, kajk.- Valj. (Rad); — = mrtvaščnica, kajk.- Valj. (Rad).
  57. kȃpus, m. der Gemüse- oder Gartenkohl (brassica oleracea), Josch, Tuš. (R.); = zelje, Cig., C., Mik., Celovška ok., Notr.; kapȗs, KrGora; — prim. stvn. chapuz, Mik. (Et.).
  58. kȃpusnica, f. 1) eine Aepfel- und eine Birnengattung, C.; — 2) = zelnica, Jan.
  59. kȃpusnik, m. = zelnik, C.
  60. kapusnják, m. = zelnik, Notr.
  61. kapȗsta, f. = kapus, Jan., C., ogr.- Valj. (Rad); — prim. stvn. kumpost, iz lat. composita, Mik. (Et.).
  62. 1. kȃr, m. der Zank, BlKr.- M.
  63. kàr, I. pron. rel. 1) was; kar si iskal, to si našel; teci, kar najhitreje moreš, lauf, so schnell du nur kannst; kar najprej mogoče, ehestens, Cig.; kar najbolj, möglichst, C.; — kar — toliko, je — desto, Mik.; kar večji, to boljši, C.; kar dlje, tem bolj, Vrt.; — II. conj. 1) seit; kar ga poznam, seit ich ihn kenne; kar jaz pomnim, seit meinem Gedenken; prim. odkar; — ravno kar ( nav. ravnokar), soeben; — 2) razen kar, samo kar, = razen da, samo da, Levst. (M.); druge dote mu nisem dal, razen kar sem mu hišo pustil, Levst. (M.); — 3) als (da) plötzlich; vse je bilo tiho: kar nekaj zašumi v listju; — III. adv. 1) ohne weiters, nur; kar v grob z mano, pod zemljo! Ravn.; kar na samo pismo zabeležiti, Levst. (Nauk); kar ustrelil ga je; kar pojdi! kar to-le, nur dieses hier; to ni, da bi se kar tako jemalo; — kar nič, rein nichts, Cig., C.; kar eden ne, nicht ein einziger, Cig.; kar veliko se doseže, recht viel erreicht man, Vrtov. (Km. k.); kar doteknil se ga nisem, ich habe ihn gar nicht berührt, Notr.- Levst. (M.); — 2) = nikar, nicht, Guts.; kar — temuč, nicht — sondern, Guts. (Res.); — geschweige: greh na greh nakopava, kar da bi se ga kesal, Ravn.; še poslušati me ni hotel, kar pa da bi mi bil kaj dal, jvzhŠt.; v tem pomenu tudi: ne kar: še vzel bi mi, ne kar dal, Jan. (Slovn.); še jesti nimamo, ne pa kar bi se lepo oblačili, Jan. (Slovn.).
  64. karafīna, f. namizna priprava s stekleničicama za ocet in olje, die Caraffine, Cig.
  65. karākter, m. značaj, der Charakter.
  66. karakterīstika, f. označba, die Charakteristik, Mur., Cig., Jan., Cig. (T.).
  67. káranje, n. die Zurechtweisung, die Ahndung (mit Worten), Cig., ogr.- Valj. (Rad).
  68. karās, m. die Karausche (cyprinus carassius), Cig., Jan., Erj. (Z.).
  69. karāt, m. štiriindvajsetinka uteži (pri zlatu), das Karat, Cig., Jan., Cig. (T.), Cel. (Ar.).
  70. kárati, -am, vb. impf. 1) schartig machen, Z., C.; — 2) mit Worten züchtigen, verweisen, rügen, Mur., Cig., Jan., BlKr., ogr., kajk.- Valj. (Rad), nk.; učitelj hude opomina, kara, kaštiga, ogr.- Valj. (Rad); — k. se, = kregati se, Svet. (Rok.); — 3) provocieren (= vznemirjati), Krn- Erj. (Torb.); — tudi: kȃrati.
  71. karbōlən, -lna, adj. Carbol-: -lna kislina, die Carbolsäure ( chem.), DZ., nk.
  72. kardināl, m. naslov najvišjih cerkvenih dostojanstvenikov za papežem, der Cardinal.
  73. karę̑ta, f. 1) die Kutsche, Cig.; — kleinerer Fuhrmannswagen, Zilj.- Jarn. (Rok.); — 2) die Carrettschildkröte (chelonia imbricata), Erj. (Ž.); — prim. bav. karrete, it. carretta.
  74. karikatūra, f. zasmehljivo pretirana podoba, die Caricatur.
  75. kȃrka, f. 1) die Rüge, C.; — 2) der Zank, Habd.- Mik., kajk.- Valj. (Rad).
  76. kárlav, adj. mit langem ungeordnetem Haar, Npes.-Vraz.
  77. kȃrle, f. pl. lange Haare, Z., Št.
  78. kārmeləc, -lca, m. = karmelit, (karmeljci) Zv.
  79. karmę̑n, m., Guts., pokvarjeno iz: pergament, C.
  80. kármina, f. das Todtenmahl, Jan., Z., Mik.; tudi pl. karmine, Dol.- Cig., vzhŠt.- Pjk. (Črt.); — iz lat. "carmina", (pesni, ki so jih nekdaj nad mrtveci prepevali), Mik. (Et.).
  81. karǫ́gla, f. = cerkvena zastava, Tolm.- Erj. (Torb.); — prim. stsl. horągy, horągva.
  82. kartȃvžar, -rja, m., Cig., Jan., pogl. kartuzijanec.
  83. kartēča, f. z drobnejšimi kroglami napolnjena topovska patrona, die Kartätsche, Jan.
  84. kartōn, m. der Carton, die Pappe, Cig., DZ.
  85. kasavəc, -vca, m. konj k., ein Pferd, das den Kopf zu schütteln pflegt, Habd.- Mik.
  86. káša, f. 1) der Brei, bes. der Hirsebrei, die Grütze; prosena, ječmenova, ajdova, ovsena k., Hirsen-, Gersten-, Heiden-, Hafergrütze oder -brei; mlečna kaša, otročja paša, Zv.; kašo pihati, sich darein mengen, Jan. (H.); S Turkom noč'mo se vojsk'vati, Vrele kaše ne pihati, Npes.-K.; kašo upihati komu, jemanden daran kriegen, auszahlen, Let., jvzhŠt.; v kaši biti, im Malheur sein, Cig.; — babja kaša = babje pšeno, C.; — 2) svinjska k., der Vogelknöterich (polygonum aviculare), Fr.- C.
  87. kȃšar, -rja, m. der Grützehändler, Cig.
  88. kášča, f. 1) der Getreidekasten, Jan.; — 2) ein Gebäude zur Aufbewahrung des Getreides, Cig., Jan., Dol., Notr.; zidana klet, kjer se žito hrani, BlKr.; — 3) der Getreideboden, Cig.; — das Getreidezimmer, Notr.; — 4) der Dachboden, Goriška ok.- Erj. (Torb.); — 5) das Bollwerk im Wasserbau, Cig., Jan., Kr.; — prim. kašt, kašta.
  89. kášən, -šna, adj. Brei-, Grütze-: kȃšni oblog, der Breiumschlag, Cig.
  90. 1. kȃška, f. dem. kaša, Levst. (Zb. sp.).
  91. 2. kȃška, f. k. sv. Ivana, die Spierstaude (spiraea aruncus), Razdrto- Erj. (Torb.); — prim. 2. kašica, Štrek. (Let.).
  92. kašljeváti, -ȗjem, vb. impf. plätschern (vom Geräusch geschüttelter, nicht ganz voller Fässer), vzhŠt.- C.
  93. kašmīrka, f. die Kaschmirziege, Erj. (Ž.).
  94. kȃšnat, adj. breiig, Mur., Cig.; kašnata klobasa, die Grützwurst, Cig.
  95. kȃšnica, f. 1) das Breiwasser, Dol.; — 2) die Grützwurst, Cig., Jan.; — 3) neko jabolko, Vrsno ( Tolm.)- Erj. (Torb.).
  96. kȃšnik, m. 1) die Grützstampfe, Jan.; — 2) der Breiliebhaber, Z.
  97. kȃšpret, m. die Käsesuppe, Dict.; (kašprad, Jarn.); — gotovo iz nem.
  98. kȃšta, f. 1) der Getreidekasten, Mur., vzhŠt.; — 2) der Getreideboden, Cig., Gor.; die Scheuer: žito v svoje kašte spravljati, Dalm.; — 3) die Schildmauer im Wasserbaue, V.-Cig., LjZv.; kašte v obrambo mosta, SlN.; — 4) die Schleuse, Mur.; — 5) tekoča voda s koritom vred, Bolc- Erj. (Torb.).
  99. kaštíga, f., Mur.; pogl. kazen.
  100. kaštígati, -am, vb. impf. = kazniti, Mur., Cig., ogr., vzhŠt.- C.; — prim. stvn. chastigōn, lat. castigare, Mik. (Et.).

   24.001 24.101 24.201 24.301 24.401 24.501 24.601 24.701 24.801 24.901  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA