Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

z (24.201-24.300)

  1. ję̑łšje, n. das Erlengehölz.
  2. ję̑lva, f. = jela, C., Mik., Zora.
  3. jemȃnje, n. das Nehmen; j. blaga, der Bezug einer Ware, Cig.; j. časti, der Ehrenraub, Cig.
  4. jemáti, jémljem, I. vb. impf. ad vzeti; 1) nehmen; v roke j., na posodo j., entleihen; po sili j., rauben; beziehen: blago j. pri kom, jemands Kunde sein; j. zdravilo, einnehmen; s seboj j., mitzunehmen pflegen; pod streho j., zu beherbergen pflegen; prevelike obresti j., Wucher treiben; desetino j., den Zehent einheben, Cig.; mito j., sich bestechen lassen; j. dekle, im Begriffe sein zu ehelichen: jemljeta se, Cig.; — v prisego j. koga, jemandem den Eid abnehmen, Cig.; v strah j., strenge behandeln, Nov.; v pretres j. kaj, etwas beurtheilen, Cig.; v račun j., einrechnen; v misel j., erwähnen, anführen; na znanje j., zur Kenntnis nehmen; za zlo j., übel nehmen; j. besedo v tem ali onem pomenu; j. kako reč za to, kar ni, eine Sache verkennen, Cig.; — 2) wegnehmen: s tega sveta j., von dieser Welt hinwegnehmen; trdnjavo j., eine Festung zu nehmen suchen, Cig.; V mlako me vlečejo, Klobuk mi jemljejo, Npes.-K.; Sava breg jemlje, strömt das Ufer ab, Cig.; sapo mi jemlje, es benimmt mir den Athem; vid in sluh mi jemlje, es macht mir Hören und Sehen vergehen; moči j. komu, entkräften; vrednost j., entwerten; poštenje j. komu, jemands Ehre anrühren; gorje jim, kateri nedolžnemu pravico jemljo, Ravn.; — bolezen, lakota jemlje človeka, nimmt ihn her, reibt ihn auf; solnce, sneg jemlje oči, blendet die Augen; — fassen, Cig.; kebel je jemal devet bokalov, LjZv.; — II. jẹ̑mati, -mam, -mljem, vb. impf. ad jeti; anfangen, Jan.; konj jema nepokojen biti, C.; Konjiči so slabi, Voz jema mi stat', Npes.- Vod. (Pes.).
  5. jemȃvka, f. die Nehmerin, Z.; — die Abnehmerin, Cig.
  6. ję̑mpa, f. die Butte, C.; — pred kolibo na steni je visela "jempa" z mlekom, Zv.; — prim. jepar.
  7. ję̑mpar, -rja, m. der Fischbehälter, Z.; — prim. jepar.
  8. jerati, -am, vb. impf. "Gehren", d. i. schräge Flächen machen, V.-Cig.; — iz nem.
  9. ję́rbas, m. 1) runder, aus Ruthen geflochtener Korb, der auf dem Kopfe getragen wird; — 2) lederner Sack für Mehl, ein Schlauch, C.; — iz: Gertfass (?), Valj. (Rad).
  10. jerę̑b, m. das Rebhuhn (Männchen); snežni j. = snežna jerebica, Erj. (Z.), Frey. (F.); skalni j., = kotorna, das Steinhuhn (perdix saxatilis), Erj. (Ž.), Frey. (F.).
  11. jerebíca, f. 1) das Rebhuhn (Weibchen) (perdix cinerea), Erj. (Ž.); = poljska j., Levst. (Nauk); snežna j. ali j. belica, das Schneehuhn (lagopus alpinus), rdeča ali gozdna j., das Haselhuhn (tetrao bonasia), Erj. (Ž.); — 2) čvrž v lesu, der Knorren, Tolm.- Štrek. (Let.).
  12. jerebı̑čarica, f. die Vogelpfeife, die Rebhühner zu locken, Cig.
  13. jerebíkovina, f. das Ebereschenholz, Z.
  14. jerej, m. = duhovnik, Z.; ("joerö", Rez.- Baud.); — prim. jerov.
  15. jérək, -rka, adj. = žerek, herb, Z.; — jerko se držati = žalostno se d., KrGora- DSv.
  16. jeretı̑n, m. der Ketzer, ogr.- C.; — prim. lat. haereticus.
  17. jeretı̑nstvọ, n. die Ketzerei, ogr.- Valj. (Rad).
  18. jerevı̑n, m. silen veter, (jarovin?) Črni Vrh ( Notr.)- Štrek. (LjZv.).
  19. jérmen, -ę́na, m. 1) = remen, der Riemen; brusilni j., der Streichriemen, Cig.; gonilni j., der Triebriemen, DZ.; stremenski j., der Steigriemen, Cig.; — 2) pl. jermeni, tist prostor v kozolcih, ki je za seno odločen, Dol., Notr.; — 3) povodni j., das Seegras, (zostera), Tuš. (B.).
  20. jermenáč, m. iz jermenov spleten bič, korobač, Dol.- Erj. (Torb.).
  21. jermę́nast, adj. riemenartig; — zähe, Cig.
  22. jermę̑nje, n. coll. = remenje, die Riemen, das Riemenzeug, Cig., Jan.
  23. jerov, m. = jerej, ( pl. jerove), Rez.- C.
  24. jérovica, f. rjavo-rdečkasta zemlja, Rihenberk ( Goriš.)- Erj. (Torb.).
  25. jérpica, f. neka jed: = petkovice, presnjača, za Sotlo ( Št.)- Pjk. (Črt.); — prim. grpa.
  26. jesę̑n, f. der Herbst; jeseni, im Herbste, Jan., C., Mik., Levst. (Sl. Spr., Močv.); v jeseni, im Herbste, Cig.; = z jeseni, Zilj.- Jarn. (Rok.), Goriš.; na jesen, gegen den Herbst zu, Cig.; — v jesen, im Herbste, jvzhŠt.; pozna jesen, der Spätherbst; babja j., der Nachherbst, Mur.
  27. jesę̑nče, -eta, n. das im Herbste geborene Lamm, der Herbstling, C., Z.
  28. jeseník, m. der Monat September, Meg., Trub.- Mik., Jsvkr., Z.
  29. jeseníšče, n. der Herbstpunkt, Cig. (T.), Sen. (Fiz.).
  30. jesę̑nka, f. 1) der weibliche Herbstling, Z.; — 2) die im Herbste geschorene Schafwolle, C.; — 3) die Herbstbirne, der Herbstapfel, Z.; Staro Sedlo ( Goriš.)- Erj. (Torb.); zlata j., die September-Goldbirne, C.; — 4) die Bluthirse (panicum sanguinale), Rodik (Kras)- Erj. (Torb.).
  31. jesenováti, -ȗjem, vb. impf. 1) den Herbst zubringen, V.-Cig.; — 2) herbsteln, C.
  32. jesę́novina, f. das Eschenholz; — der Eschenwald, Cig., Jan.
  33. ję́sih, m. = kis, der Essig; — iz nem.
  34. jesíka, f. die Zitterpappel, die kleine Pappel (populus tremula), Cig., C., Mik., Medv. (Rok.); — prim. jasika.
  35. ję́sišən, -šna, adj. Essig-, Mur.; jesišna posoda, Vod. (Izb. sp.).
  36. jèst, pron., na zapadu in v starejših knjigah, nam. jaz.
  37. jẹ́sti, jẹ́m, vb. impf. 1) essen (von Menschen), fressen (von Thieren); krava ne je tega, die Kuh frisst das nicht; ne bo več kaše jedel = er ist todt, Cig.; prinesi (daj) mu jesti, bring (gib) ihm zu essen, grem si po jesti, ich gehe etwas zu essen holen; nimam kaj jesti, ich habe nichts zu essen; pojdite jest, kommt zu Tische; zdaj jejo (jedo), jetzt sind sie bei Tische; dobro j., einen guten Tisch führen; pri kom ješ? bei wem hast du die Kost? Cig.; veselo je gledal, kako se mu (detetu) dobro je, wie es ihm schmeckt, Jurč.; — jeden mesec, jedeno solnce, die Mondes-, Sonnenfinsternis, Mik.; — 2) ätzen, fressen, verderben; rja je železo, der Rost frisst das Eisen; — 3) beißen: nekaj me je, es beißt mich etwas, bolhe me jejo, jvzhŠt.; — je me, ich habe Bauchgrimmen, Cig., C.; — 4) ärgern, kränken, Cig., C.; to ga je, das macht ihm Sorgen, das ärgert ihn, Cig., C.; vest ga je, das Gewissen beißt ihn, Cig.; — j. se, sich grämen, Mur., Cig.; — 5) j. se, zanken, hadern, Mur.; sosedje se zmeraj jedo, Z.
  38. jẹstílọ, n. das Esszeug, das Essbesteck, Z., Jan. (H.).
  39. jẹstı̑vnica, f. ein Magazin für Speisevorräthe, Levst. (Pril.).
  40. jẹ̑stnica, f. das Tischtuch, (jesnica) jvzhŠt.
  41. jẹ̑stva, f. die Speise, die Nahrung, Z., Mik.
  42. jẹ̑stvənik, m. der Speisezettel, C.
  43. jẹstvína, f. die Essware, die Speise, Meg., Mur., Cig., Jan., C., Svet. (Rok.); nosijo polne jerbase jestvin, Navr. (Let.); kako betvo jestvine vzeti, Cv.; jẹ̑stvina, ogr.- Valj. (Rad); ptiči bliže hiš jestvino iščejo, ogr.- Valj. (Rad).
  44. jẹstvı̑nar, -rja, m. der Esswarenverkäufer, der Marketender, Guts., Mur., DZ.; vojaški j., Cig.
  45. ję́ša, f. die Esse, Jan., C., Rož.- Kres; der Rennherd (in den Eisenhämmern), Cig.; vroče kakor v ješi, Lašče- Levst. (Rok.); Piščali debele Zdaj v ješo grme, Vod. (Pes.); — iz nem. Esse.
  46. jẹ̑šč, adj. esslustig, von starkem Appetit, gefräßig; pri nas so ljudje po zimi bolj ješči ko po leti, Vrtov. (Vin.); to so strašno ješči ljudje, vse so pojedli, jvzhŠt.; gerne fressend (vom Vieh): konj je ješč, Z.; ješča živina, Nov.; zdravi in ješči prasci, LjZv.
  47. jẹ́šča, f. 1) die Speise, Mik., Kast.; das Futter: prasičeva ješča, Gor.; — die Kost: pri tej hiši je slaba ješča, Goriška ok.- Erj. (Torb.); — 2) die Speisereste ( z. B. zwischen den Zähnen), C., Dol.; kar ostane n. pr. svinjam v koritu, Dol.; — das halbverdaute, vom Vieh wiedergekaute Futter, V.-Cig.; pri devetogubnici se najde devetogub s suho, trdo, kakor v peči spečeno ješčo (ješo) natlačen, Vrtov. (Km. k.); — die Ueberbleibsel beim Krautschneiden, beim Mahlen u. dgl., C.
  48. jẹ́šče, n. neprebavljena hrana v želodcu zaklane živali, Tolm.- Štrek. (LjZv.); — prim. ješča.
  49. jẹ̑ščəc, -ščəca, m. der Esser, der Fresser, Cig., C., vzhŠt.
  50. jẹščljìv, -íva, adj. gerne fressend (von Thieren), vzhŠt.- C.
  51. ję̑škati, -am, vb. impf. v vzklikih ime Jezus ("Ježeš") izrekati, KrGora- DSv.
  52. ję́šprenj, m. = ječmenova kaša; — bržkone iz nem. "Gerstbrein", Levst. (Rok.).
  53. ję́ti, jámem, vb. pf. anfangen (z glagoli); jel se je tresti, er begann zu zittern; Lavdon v Belgrad streljat jame, Npes.-K.; Kraljič pa jame govoreč: Nič teže mi ni v srcu več, Npes.-K.
  54. ję́tje, n. = ječa, das Gefängnis: v jetje zapreti, v globoko jetje vreči, Jsvkr.
  55. jetnı̑ščnica, f. das Gefangenhaus, Cig., Jan., DZ.
  56. jetnı̑ški, adj. die Gefangenen, Arrestanten betreffend; j. strežnik, der Gefangenwärter, Cig., Jan.; jetniška mrzlica, das Kerkerfieber, Cig.
  57. ję́tra, -tər, n. pl. die Leber; zdrava jetra mora imeti, kdor bo to doživel, Met.; črna jetra, die Leber, C.; bela jetra, die Thymusdrüse, das Bröschen (die Briese), Mik., vzhŠt.- C., jvzhŠt.
  58. ję́trast, adj. leberartig, Cig.; jetrasta ruda, das Lebererz, Cig.
  59. jetrę́nəc, -nca, m. das Lebererz, der Leberstein, Cig. (T.); cinobrski j., das Quecksilber-Lebererz, Erj. (Min.).
  60. ję́trn, adj. Leber-; ję̑trna bolezen, die Leberkrankheit; jetrne klobase, Leberwürste.
  61. ję̑trvica, f. = jetrva, C., Z.
  62. jeverę́ja, f. = vereja, der Zaunpfahl, Valj. (Rad).
  63. jẹ̑ž, adv. zu Pferde, Jan., C., nk.; jež in peš, peš in jež, C., Kos., Let.; (napačno narejena beseda, Levst. [ LjZv. 1881. 571.]).
  64. 1. jẹ́ža, f. das Reiten, der Ritt, Meg., Cig., Jan., Krelj- M.; konj za ježo, das Reitpferd, Cig., Jan.
  65. 2. jẹ́ža, f. der Damm, das Wehr, Mur., V.-Cig., C.; železne ceste j., der Eisenbahndamm, Levst. (Močv.); — die Böschung, Levst. (Močv.), Gor.; obzidana j., gepflasterte Uferböschung, Levst. (Močv.); — meja ob njivah kraj ceste, Dol.; po ježah pokositi, DSv.; — der Rasen: vrhu prsti položi travnato ježo, Jurč.; pol grunta pod ježo (= grob), Jurč.
  66. ję̑žarica, f. der Igelfisch (diodon), Cig., Erj. (Z.); lisasta j., der getigerte Igelfisch (diodon tigrinus), Erj. (Ž.).
  67. jẹ́žavka, f. die Sommerwurz (orobanche sp.): dajo jo kravam, da se "jezdijo", Selnica ( Št.)- Erj. (Torb.).
  68. 1. jẹ̑žəc, -žca, m. = jezdec, Cig., Jan.
  69. ježevíca, f. = ježica 1), Npes.-Vraz.
  70. ježevka, f. neka riba: = jez, der Alant, Frey. (F.).
  71. ježíca, f. 1) ein stachlichtes Fruchtgehäuse, Mur., Cig.; "bodljivo kostanjevo oplodje", Škrilje ( Goriš.)- Erj. (Torb.), Št.; das Gehäuse der Buchel, Z.; žirovska j. se ga je prijela, Zv.; — 2) die Knopper, Cig., Jan., C., M., Kr.; trgovati z ježicami, Zv.; — 3) ježeva j., der Igelkolben, die Igelknospe (sparganium), Tuš. (R.), Cig., Jan., C.
  72. ježı̑čarica, f. 1) die Knoppern-Gallwespe (cynips calicis), Jan.; — 2) die Igel- oder Spitzklette (xanthium strumarium), Cig., Medv. (Rok.), Erj. (Ž.).
  73. ježı̑čje, n. coll. stachlichte Hülsen (von Kastanien u. dgl.), M.; kostanjevo ježičje, jvzhŠt.
  74. ježíti, -ím, vb. impf. 1) j. kostanj, enthülsen, (ję́žiti) BlKr.; — 2) j. se, sich emporsträuben; lasje se mu ježijo, die Haare stehen ihm zu Berge; — koža se mi ježi, die Haut runzelt sich mir (vor Angst), Schauer ergreift mich, Cig., Nov.
  75. jẹ̑žnica, f. die Reitschule, V.-Cig.; — pogl. jezdarnica.
  76. jigljáti, -ȃm, vb. impf. z glasom j., trillern, (jiglati) Mur.
  77. jigna, f., LjZv., pogl. jegno.
  78. jígọ, -žę̑sa, n. priprava za vpreganje volov, Kor.- Mik.; pogl. igo.
  79. jı̑rpa, f. der Maiskuchen, vzhŠt.- C.; — prim. grpa.
  80. jispa, f. = ispa, Guts. (Res.), Zilj.- Jarn. (Rok.).
  81. jòč, jǫ́ča, m. das Weinen, Mur., C., ogr.- Let., SlN., vzhŠt.; joč in krič, C.
  82. jǫ́čən, -čna, adj. vom Weinen: jočna solza, ogr.- C.
  83. jòh, interj. wehe! O joh, prejoh! Levst. (Zb. sp.); joh temu svetu! Schönl.
  84. johotáti, -otȃm, -ǫ́čem, vb. impf. wehklagen, ächzen, Cig., Jan., C.
  85. jòj, interj. wehe! o joj! o weh! joj meni! weh mir! = joj mene, Mur., Cig., vzhŠt.; joj si ga meni, Vrt.; joj, prejoj! wehe, dreimal wehe! Cig.
  86. jòj, jǫ́ja, m. das Weh, der Jammer, Cig., C.; drli nas bodo, da bo joj! jvzhŠt.; vse se obrne na joj, ogr.- C.; z jojem govoriti, ogr.- C.
  87. jòje, interj. = joj: O joje 'no prejoj! Npes.-Vraz.
  88. jǫ̑k, m. das Weinen; na jok se držati, eine weinerliche Miene machen; v jok se spustiti, in lautes Weinen ausbrechen; = jok zagnati, M.; jok ga je posilil, die Augen traten ihm über, Cig.; to bo jok! das wird Thränen kosten! Cig.; jok in stok, Weinen und Jammern.
  89. jǫ́kati, -kam, -čem, vb. impf. weinen; tudi: jokati se; j. (se) nad kom (čim), über jemanden (etwas) weinen, Met.- Mik.; j. (se) po kom (čem), einem nachweinen, etwas bejammern, Cig.; nima se čemu jokati, er hat keinen Grund zu weinen, Cig.; k otroku se joka, ihre Niederkunft ist nahe, Guts.- Cig.; — sneg se joka, joče, der Schnee schmilzt, Z., Dol.- LjZv., jvzhŠt.
  90. jōna, f. der Bundtram (am Dachstuhl), Krn- Erj. (Torb.); — tudi: juna, iz furl., Štrek. (Arch.).
  91. jǫ́pa, f. kurzer, meist wollener Leibrock der Frauen, die Joppe; — iz nem.
  92. jǫ̑pič, m. die Jacke männlicher Personen, Mur., Cig., Jan., Gor., vzhŠt.
  93. jǫ́ra, f. große, plumpe Weibsperson, C., Z., Rib.- Cv.; jaz sem že stara jora, kakor zemlja, Andr.
  94. jǫ̑rež, m. große, plumpe Mannsperson, C., Z.
  95. jȗckati, -am, vb. impf. = ukati, jauchzen.
  96. jȗckavəc, -vca, m. der Jauchzer.
  97. júdati, jȗdam, vb. impf. j. koga, schimpfen, C.; j. se, zanken, sich balgen, C.
  98. júdovščina, f. 1) die Judenschaft, Cig.; vse je križem šlo po judovščini, Ravn.; — 2) die Taufgebür (zastarela beseda, v starih krstnih knjigah na Gorenjskem).
  99. 1. jug, m. = igo, das Joch, Mik.; dva juga volov, Notr.- Z.
  100. 2. jùg, júga, m. 1) der Thauwind, der Südwestwind; jug je potegnil, es begann der Südwestwind zu wehen; — 2) der Süden, Mur., Cig., Jan., nk.; na jugu, proti jugu, od juga, nk.

   23.701 23.801 23.901 24.001 24.101 24.201 24.301 24.401 24.501 24.601  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA