Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

z (24.101-24.200)

  1. jášiti, jȃšim, vb. impf. = jahati, Z.; lintverja j., Pjk. (Črt.).
  2. jȃška, f. 1) die Erdvertiefung, V.-Cig., Jan.; — 2) die Schachtel, (?) C., Z.; — prim. jačka. (?)
  3. 2. jata, f. die Hütte, C.; — die Grotte, die Höhle, Z.
  4. jȃtoma, adv. scharenweise, C., Zv., LjZv.
  5. jáviti, -im, I. vb. pf. 1) melden, bekannt geben, Jan., C., nk.; — j. se, sich melden, Cig.; javi se mimo grede pri meni, BlKr.; — 2) j. se, sich zeigen, erscheinen, Cig., ogr.- C.; sv. Jožef se je javil in v Betlehem prišel, ogr.- C.; — II. vb. impf. otrok se javi, das Kind kommt (bei der Geburt) zum Vorschein, Hal.- C.
  6. jȃvkati, -kam, -čem, vb. impf. jammern, ächzen, wehklagen; teta je javkala po nemško in laško, Jurč.
  7. jávkniti, jȃvknem, vb. pf. aufjammern, jammernd aussprechen, LjZv.
  8. jávljati, -am, vb. impf. ad javiti; 1) bekannt geben, melden, nk.; — j. se, kund werden, C.; — 2) j. se, sich zeigen, erscheinen, C.
  9. jávljenje, n. die Meldung, die Bekanntgebung, C.; — die Manifestation, Zora.
  10. javnoprávən, -vna, adj. das öffentliche Recht betreffend, DZkr.
  11. javoríka, f. = lavorika, Mur., C., Z.; — hs.
  12. jávorina, f. das Ahornholz.
  13. jávorovina, f. das Ahornholz.
  14. jȃvskati, -am, vb. impf. = javkati, C., Z.
  15. jáža, f. = ježa, jez, Cig., BlKr.
  16. ję̑, interj. je, je nun; je, moj sin, jaz tega ne vem, Levst. (M.); je, ali me ne poznaš? jvzhŠt.; je te! ei! Bes.
  17. ję́cav, adj. stammelnd: j. jezik, Dict.; stotterig, Cig.
  18. ję̑č, m. das Aechzen, C.
  19. 1. ję́ča, f. der Kerker, das Gefängnis; die Gefangenanstalt, DZ.; vtekniti koga v ječo, jemanden einkerkern.
  20. 3. jẹ́ča, f. = ječmenova in ržena zmes, Gor.- DSv.
  21. ječȃnje, n. das Aechzen, das Wimmern, Mur., Cig., Jan.; ję́čanje, ogr.- Valj. (Rad).
  22. ječárna, f. der Gefängnisraum, DZkr.
  23. ję́čati, -ím, vb. impf. jammern, ächzen, wimmern, Mur., Cig., Jan., Lašče- Levst. (M.); kdor pogosto ječi, dolgo mu ne zazvoni, Npreg.- Jan. (Slovn.); kadar hudobni poglavarstvo zadobe, ljudstvo ječi, Škrinj.- Valj. (Rad); Ječe pod težkim jarmom sini Slave, Preš.
  24. ję́čav, adj. kdor rad ječi: j. človek, ein Wimmerling, Cig.; j. skopuh, LjZv.
  25. ję́čavəc, -vca, m. der Jammerer, Cig., Jan.; bolehen j., LjZv.
  26. ję́čenje, n. die Gefangenhaltung, DZ.; die Gefängnisstrafe, Jan.
  27. ję́čiti, -im, vb. impf. in Haft, im Kerker halten, Cig., Jan., C., DZ., Dol.; v temnicah so strastni poglavarji turški ječili nesrečne kristijane, Navr. (Let.); jel ga je ječiti in postiti, LjZv.; j. se, im Kerker gehalten werden: ječil se je v Sibiriji, Glas.
  28. jéčmen, -ę́na, m. 1) die Gerste; j. phati, Gerstengraupen machen, Cig.; navadni j., gemeine Gerste (hordeum vulgare), Tuš. (R.); dvovrstni j. ali j. dvovrstnik, die zweizeilige Gerste, die Blattgerste, Cig., C.; j. šestovrstnik, die Herbstgerste, Cig.; rebrnati j., die vierzeilige Gerste, V.-Cig.; j. golec, die nackte Gerste, Cig.; ribji, resnati j., die Bartgerste, Cig.; mišji j., die Mäusegerste, Cig.; — 2) das Gerstenkorn (eine Entzündung am Augenlidrande), Cig., Jan., C., M., Kr.
  29. ječmę̑nəc, -nca, m. das Gerstenkorn (eine Entzündung am Augenlidrande).
  30. ječmeníca, f. 1) das Gerstenstroh, Jan., Vrtov. (Km. k.); — 2) die Gerstengrütze, Polj.
  31. ječmeník, m. die Gerstengrütze, Cig.
  32. ječmę̑nka, f. 1) die Gerstengrütze, M., C., Ravn. (Abc.); — 2) der Speltweizen, Pri Fari- Štrek. (LjZv.); — neko jabolko, Mariborska ok., Škrilje pod Čavnom- Erj. (Torb.); — neka hruška, Slap, Sv. Duh pri Krškem- Erj. (Torb.).
  33. ječmę́novka, f. 1) = ječmenovica, Cig., Jan., C.; — 2) die Bierwürze, Erj.- Cig. (T.), C., DZ.
  34. jẹ̑d, -ı̑, f. 1) das Essen, Mur., Cig., Jan.; velike jedi biti, viel zu essen pflegen, C.; — ni za jed, es ist ungenießbar, Cig.; ako kaj najde k jedi ( germ.), Krelj; dosti k jedi, genug zu essen, Dalm.; — 2) das Essen, das Mahl, die Mahlzeit; pri jedi; (= na jedi, C.); po jedi, nach Tische; velika jed, die Tafel, C.; — 3) die Speise; mesna jed, die Fleischspeise; postna jed, die Fastenspeise; jed in pijača, Speise und Trank; — die Kost, Cig., Jan.
  35. jẹ̑da, f. = ajda, Tuš. (R.), Rez.- C., KrGora.
  36. jẹdáča, f. die Speise, C., GBrda- Erj. (Torb.); dobili so jedače in pijače, SlN.; črvi, polži, školjke in majhne ribe so mu (raku) poglavitna jedača, Erj. ( LjZv.).
  37. jedalíšče, n. der Ort, wo man zu speisen pflegt, Cig., C.
  38. jedȃłnica, f. das Speisezimmer, C.
  39. jẹ́dati, -am, vb. impf. zu essen pflegen, Glas.- Mik.
  40. jẹ́davica, f. die Esssucht, Z.
  41. jẹ̑dəc, -dca, m. der Esser, Mur., Cig., Jan.; kjer je veliko blaga, tamkaj je tudi dosti jedcev, Škrinj.- Valj. (Rad); jedcev je dosti, pa jesti je malo, jvzhŠt.; — der Kostgänger, Cig.; — tudi: jẹdə̀c, -dcà, Dol.
  42. jẹ́dək, -dka, adj. ätzend, beizend, Cig., Jan., Cig. (T.), C., DZ., Erj. (Som.); j. sok, ätzender Saft, C.; jedka voda, das Aetzwasser, Cig.
  43. jedẹ́vati, -am, vb. impf. = jedati, zu essen pflegen, Dol., Mik., Nov.
  44. jẹ̑dež, m. der Esser, Cig., Jan., nk.; hranivec je našel jedeža, Vod. (Izb. sp.).
  45. jẹdíłən, -łna, adj. Speise-, Cig., Jan., nk.; jẹdı̑łni list, der Speisezettel, die Speisekarte, Cig., nk.; jedilna posoda, das Essgeschirr, Levst. (Pril.).
  46. jẹdı̑łnica, f. der Speisesaal, das Speisezimmer, Mur., Jan., C.
  47. jẹdı̑łnik, m. der Speisezettel, Cig.
  48. jediti, -im, vb. impf., Z., pogl. jaditi.
  49. jẹ̑dka, f. 1) die Esserin, Z.; — die Kostgängerin, Cig.; — 2) starker Appetit, C.; šalivo: nima jetike, ampak jedko ima (= rad jé), jvzhŠt.
  50. jẹ̑dkarstvọ, n. die Aetzkunst, h. t.- Cig. (T.).
  51. jẹ̑dkati, * -am, vb. impf. ätzen, h. t.- Cig. (T.); "radieren", Navr. (Let.).
  52. jẹ́dkost, f. die Aetzkraft, die Beizkraft, Cig., C.
  53. jẹ̑dnica, f. 1) das Speisezimmer, C., Z.; — 2) die Speiseröhre, C.
  54. jednǫ́č, adv. = enkrat, ogr.- C., LjZv.; — prim. ednok.
  55. jédrast, adj. 1) kernig, Z.; — 2) kernartig, Cig.
  56. ję́drce, n. dem. jedro; das (in einer harten Schale eingeschlossene) Kernchen; orehovo j.; jedrca iz orehov jemati; — das Kernkörperchen, Erj. (Som.); — očesno j., der Augenstern, Guts., Jarn., Cig., C.; — jédrce, Valj. (Rad).
  57. ję́drčje, n. coll. Kerne, n. pr. izluščena bučna jedrca, (jedrčjè) vzhŠt.
  58. jedríca, f. četrt orehovega jedra, Valj. (Rad); — der Mandelkern, Z.
  59. 2. ję́drn, adj. = jadrn, schnell, hurtig, Dict., ogr.- Mik.; jedrno, schnell, flugs, Meg., Dict., Trub., C.; pojdite jedrno vunkaj na ceste, Schönl.; Jedrno začutim, Kam zeva še dalj, Vod. (Pes.); — prim. stsl. jędrъ = hiter.
  60. ję́drnat, adj. kernig, kernreich; = j. les, festes Holz, Cig.; jedrnata ruda, derbes Erz, Cig.; jedrnata hribina, dichte Felsart, Erj. (Min.); — markig, gehaltreich, bündig, Cig., Jan.; jedrnata beseda, pisava, Cig., nk.
  61. 1. ję́drnost, f. die Kernigkeit, die Festigkeit, C., Z.; — die Bündigkeit, Cig. (T.).
  62. jédrọ, n. der (in einer harten Schale eingeschlossene) Kern; — der Steinkern ( min.), h. t.- Cig. (T.); ognjeno j., der Feuerbutzen, Cig.; očesno j., der Augenstern, C., Z.; — das Kräftigste, das Beste einer Sache: der Gehalt (eines Erzes), Jan.; der Feingehalt, Erj. (Min.); zlato slabejšega jedra, Vrt.; das Korn (bei Münzen), Cig.; — voda svoje jedro tira —, hat die Hauptströmung —, C.; — brez jedra, ohne Saft und Kraft, Cig.; — die Elite, Cig., Jan.; j. vojščakov, die Kerntruppen, Cig.; — der Inhaltskern, die Quintessenz (einer Wissenschaft, Lehre, Schrift), Mur., Cig., Jan.; — der Abriss, das Compendium, Cig. (T.).
  63. ję́gati, * -am, vb. impf. zu verstehen geben, sagen, erwähnen, Gor.- Z., Tolm.- Levst. (Rok.), Polj.; — prim. jekati (?).
  64. jəgəłčək, -čka, m. dem. jeglec; to bi bila pravilna pisava za: jegȏłček, kakor se izgovarja, die Schlüsselblume (primula acaulis), Nov., DSv., jvzhŠt.
  65. ję́gniti, ję̑gnem, vb. pf. ad jegati = golsniti, Erj. (Torb.); kar jegnil ni, Z.; — prim. jekniti (?).
  66. jə̀gnọ, n. = gumno, die Dreschtenne, Hrušica v Istri- Erj. (Torb.); — der glatte Boden vor dem Hause, Z.; der Hof, Prim.- Cig., C., Z.
  67. jegúljən, -ljna, adj. = jegulji, Z.
  68. jegúljica, f. dem. jegulja; 1) kleiner Aal, Cig., Jan.; — 2) lepova j., das Kleisterälchen (anguillula glutinis), ocetna (kisova) j., das Essigälchen (a. aceti), Erj. (Z.).
  69. jegȗljski, adj. = jegulji, Z.
  70. jèh, interj. je! ach! (izraz začudbe, žalosti i. t. d.), Levst. (M.), Z.
  71. ję̑ha, interj. = jeh! Z.
  72. ję̑hata, interj. = jeh! Z., jvzhŠt.
  73. ję̑j, interj. (izraz začudbe, bolesti:) je! Cig., Jan.; jej, kako je to lepo! Cig., jvzhŠt.; ach! jej, kaj bo zdaj! jvzhŠt.
  74. jèk, ję́ka, m. der Hall, der Schall, Mur., Cig., Jan., Valj. (Rad); das Echo, Guts., Jarn., Mur., Jan., Sen. (Fiz.), nk.
  75. ję́kati, ję̑kam, vb. impf. beim Fall, Stoß hallen, dröhnen, Z.; — anstoßen, anprallen, Z., Bes.
  76. ję́kəl, -kla, m. der Hakenzahn, V.-Cig., Jan.; (jekelj), C.; — prim. nem. Häkel, Haken = Hakenzahn. (?)
  77. jekləc, -kləca, (-kəlca), m. die Gabel an einem Hamen (Fischnetz), V.-Cig.; — prim. nem. Häkel.
  78. jeklę̑n, adj. 1) von Stahl, stählern; jekleno pero, die Stahlfeder; jeklena litina, der Gussstahl, Cig. (T.); — jeklen človek, abgestählt, Cig., BlKr., M.; jekleno zdravje, eiserne Gesundheit, Cig.; — compact, Cig. (T.); — derb ( min.), Cig. (T.); — gehaltreich, voll, Cig. (T.); jekleno zrnje, žito, vollkörniges, gediegenes, schweres Getreide.
  79. jekleníca, f. 1) = jeklarnica, Cig., C.; (jeklę̑nice), Vod. (Pes.); — 2) die Stahlfedern, Z., SlN.; — 3) die Stahlquelle, Jes.
  80. jeklę́nka, f. jeklena sulica, Nov.- C.; jeklena sablja: Ti skrhaj nad njim Preteče jeklenke, Zv.
  81. jeklína, f. = jeklenina, C., Z.
  82. jéklọ, n. der Stahl; lito jeklo, der Gussstahl, Cig., Jan.; jeklo na modro greti, višnjeliti, den Stahl blau anlaufen lassen, Cig.; — iz stvn. ecchil, bav. eckel, in to iz lat. acuale, Mik. (Et.).
  83. ję́kniti, ję̑knem, vb. pf. einen Laut hören lassen, SlN.; aufächzen, Mur., Jan.; — beim Fallen, Schlagen oder Anstoßen einen Schall hören lassen, Mur., C., Bes.; tako me je vrgel, da je vse v meni jeknilo, Z.
  84. jekòt, -óta, m. das Dröhnen (beim Fall), Z.
  85. ję́lce, n. das Heft, Meg.; der Degengriff: tudi jelce je za ostrim noter (v trebuh) šlo, der Griff mit der Klinge drang hinein, Dalm.; — prim. helce.
  86. ję́lcegar, -rja, m. der Herzogsapfel (iz: hercegar), Kr.- Erj. (Torb.).
  87. jélen, jelę́na, m. 1) der Hirsch; der Edelhirsch (cervus elaphus), Erj. (Ž.); j. osmorogljač, der Achtender, SlN.; "kaj gledaš, kakor jelen v praprot?" tako reko človeku, ki kake jedi nehče, in jo zato nevoljen ogleduje, Erj. (Torb.); severni j., das Rennthier (cervus tarandus), Erj. (Ž.); — 2) Name eines hirschfarbigen Ochsen, Cig., Jan., Dol., Levst. (M.); — 3) divji j., der Hirschkäfer (lucanus cervus) = rogač, Skrilje pod Čavnom- Erj. (Torb.).
  88. jeleníca, f. 1) = košuta, Guts.- Cig., Jarn., Mur.; — 2) der Brunftplatz des Hirsches, V.-Cig.
  89. jelę̑nka, f. 1) die Hirschkuh, C.; Dol' ste pritekli jelenki dve, Npes.-K.; — das weibl. Hirschkalb, Cig.; — 2) kravje ime, Kr.- Valj. (Rad), BlKr.; — 3) die Augen- oder Hirschwurz (athamanta), Medv. (Rok.).
  90. jelę́novəc, -vca, m. 1) der Hirschhorngeist, Cig., Jan., Cig. (T.), DZ., Vrt., Strp.; — 2) die Rennthierflechte (cladonia rangiferina), Cig., Tuš. (R.); — das Laserkraut (laserpitium), Cig., C., Medv. (Rok.).
  91. jelę́nščica, f. die Hirschwurz (athamanta), Z.
  92. jèli, conj. 1) vprašalni členek, Boh., Dalm., nk., vzhŠt.; jeli je to prav? Dalm.; jeli po noči ali po dnevi, ogr.- C.; — 2) nicht wahr? gelt! tudi z osebili: jelita, jelite; jeli, da je res, nicht wahr? es ist so; grdo je, jelite, če nam očitajo, Ravn.; prim. Let. 1891, 49.
  93. jẹ́lọ, n. das Essen, Mur., Cig., Jan.; die Speise, Rib.- Mik., ogr.- Valj. (Rad); okusno in redilno j., Nov.; j. in pilo, Speise und Trank, BlKr.; brez dela ni jela, Cig., C., Vrt.; kdor ne dela, je brez jela, Cig.; kjer je delo, tam je jelo, Arbeit bringt Brot, Cig.; mnogo dela, pa malo jela, LjZv.
  94. jelǫ́v, adj. von der Tanne, Tannen-; — zum Nadelholz überhaupt gehörig: j. les, C., BlKr., jvzhŠt., Notr.; jelovo drevo, der Nadelbaum, Jan.
  95. jelovína, f. 1) das Tannenholz; — jedes Nadelholz, C., BlKr., jvzhŠt.; — tudi jelǫ́vina; — 2) ję́lovina, neka trta, Kanal ( Goriš.)- Erj. (Torb.).
  96. ję́łša, f. die Erle; črna j., die Schwarzerle (alnus glutinosa), Tuš. (R.); — bela j., die Weiß- oder Grauerle (alnus incana), Cig., C.
  97. ję́łšev, adj. Erlen-; — jelševa je = es geht schlecht, jvzhŠt.
  98. jéłševar, -rja, m. der Erlenblattkäfer (galeruca alni), Erj. (Z.).
  99. ję́łševəc, -vca, m. 1) der Erlenwald, Z.; — 2) eine Art Rebe, C., Rogatec ( Št.)- Erj. (Torb.); — 3) der Edelkrebs, Nov.- C.
  100. ję́łševina, f. das Erlenholz.

   23.601 23.701 23.801 23.901 24.001 24.101 24.201 24.301 24.401 24.501  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA