Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

z (24.001-24.100)

jahalíšče, n. der Reitplatz, DZ.; der Circus, Cig., Jan.
jȃhanəc, -nca, m. das Reitpferd, C., ogr.- Valj. (Rad), jahanci in vozni konji, SlN.; jahȃnəc, Levst. (Podk.).
jaháriti, -ȃrim, vb. impf. herumreiten: kaj vedno tistod jahariš? jvzhŠt.
jaháški, adj. Reiter-: j. bič, die Reitpeitsche, LjZv.
jāhta, f. neka lahka ladja z enim jadrnikom, die Jacht, Cig.
jȃj, interj. o weh! Mur., ogr.- C.; — tudi subst. m. pl. jȃji, das Weh, Elend: mnoge jaje izkusiti, trpeti, ogr.- C.
jȃjcati, -cam, vb. impf. drängen, zwingen, C.; — prim. jaj.
jájce, * n. 1) das Ei; bolje je eno jajce, kakor sneden vol, = besser ein "habe ich" als zwei "hätte ich", Npreg.- Cig.; tudi: rajši imam danes jajce, kakor jutri kokoš, C.; Jajce več ko puta ve, das Ei will klüger sein als die Henne, Vod. (Pes.); — pražena jajca = cvrtje, das Eierschmalz, C.; v trdo (mehko) kuhano jajce, hart (weich) gesottenes Ei, Cig.; naleženo jajce, das Brütei, Cig.; = nasajeno j., V.-Cig.; = valitno j., Guts.; nasadno j., zum Bebrüten taugliches Ei, Cig.; jajce klopoče, das Ei schlottert, Cig.; — 2) die Hode, Cig., pl. die Hoden; das männliche Zeugungsglied; — 3) pasja jajca, das Knabenkraut (orchis), C.; — 4) ptičja jajca, eine Art kleine, süße Zwetschken, SlGradec- C.
jȃjckati, -am, vb. impf. wehklagen, ächzen, ogr.- C.; — prim. jaj.
jȃjčar, -rja, m. 1) der Eierhändler, Cig., Jan., M., Štrek.; — 2) der Löwenzahn (taraxacum officinale), Tolm.- Erj. (Torb.); — nekak oreh (jako debel in dober), Slap v Ipavi- Erj. (Torb.).
jájčən, -čna, adj. Ei-, Eier-; jȃjčna jed, Z.; jajčna lupina, die Eierschale, Cig.
jájčev, adj. = jajčen, jajčji: jajčeve lupine, jvzhŠt.; jajčeve luščine, Pjk. (Črt.).
jájčji, adj. Ei-, Eier-; jajčje lupine; jajčje okrogel, eirund, oval, Zv.
jȃjčnat, adj. Eier enthaltend, Z.; jajčnata juha, die Eisuppe, Cig.
jȃjčnik, m. 1) der Eierstock, Mur., Cig. (T.); — 2) das Eierbrot, C., Z.; — der Eierkuchen, Cig., Jan.
jájən, -jna, adv. = jajčen, C., Z.
jāk, m. der Yak, = kruleči vol (bos grunniens), Erj. (Z.).
jȃk, jáka, adj. 1) stark, Mur., Cig., Jan., na vzhodu; — adv. jako, stark, sehr, tüchtig; jako lep; jako okregati koga, Cig.; — 2) stattlich, sauber, C., Št., Dol.; jaka deklina, SlGor.; — vortrefflich: Domlatki so jaki, Danj. (Posv. p.); — 3) wacker, brav, Mur., Cig., Jan., C., Dol.; jaki vojaki, Cig.; — compar. jačji, jakši.
jȃkəc, -kca, m. 1) die Garbenmandel, SlGor.- C.; — 2) der Tanzbär, Lašče- Levst. (M.); — dem. Jaka, Jakob.
jȃkobščak, m. 1) der Monat Juli, C., Svet. (Rok.); — 2) der Jakobsapfel, Cig.; — 3) neka vrsta krompirja, Lašče- Levst. (Rok.), LjZv.
jákost, f. 1) die Stärke, Mur., Cig., Jan., vzhŠt., kajk.- Valj. (Rad); — die Intensität: j. svetlobe, die Lichtstärke, j. nihaja, die Schwingungsintensität, j. toka, die Stromstärke, Cig. (T.); — 2) die Tüchtigkeit, die Vortrefflichkeit, Cig., C., M.; — = krepost (Tugend), ogr.- C.; — 3) jakost (= trdnjavo) v rokah imeti, die Sicherstellung in den Händen haben, BlKr.- M.
jákostən, -tna, adj. kräftig, stark, Z., Jan. (H.).
jȃkši, adj. compar. ad jak, C., jvzhŠt.
jȃl, m. 1) der Neid, die Missgunst, Mur., C., vzhŠt.- Mik.; srditost, jal, jad, kajk.- Valj. (Rad); — 2) das Uebel: stare jale imeti v petah od trešljike, C.; — prim. stsl. alъ, nequitia, ali tur. jal, Trug, Mik. (Et.).
jalāpa, f. die Jalapenwurzel, die Reinigungswurzel, Cig., C.
jálən, -lna, adj. 1) neidisch, Mur.; j. komu biti, C., Mik., vzhŠt.; — 2) trügerisch, ogr.- M., C.; vse je jalno in nestalno, C.
jáliti, -im, vb. impf. verstellen: j. obraz, heucheln, C.; j. se, heucheln, falsch, neidisch handeln, C., Mik.
jálnost, f. 1) der Neid, C., Mik., vzhŠt.; — 2) der Trug, die Falschheit, ogr., kajk.- Valj. (Rad); j. sveta, ogr.- Let.
jálov, adj. 1) gelt, unfruchtbar; za jalovo kozo se kregati, um nichts zanken, Krelj; jalov panj = tak, ki ne da roja, Gol.; — jalova konoplja, der männliche Hanf, Mur.; jalov trs, unfruchtbare Rebe, Št.- Z.; jalovo drevo, C.; jalova njiva, unfruchtbarer Acker, Št.- C.; prav obdelana zemlja nikoli ni jalova, Vod. (Izb. sp.); — jalova letina, unfruchtbares Jahr, ogr.- M., C.; — 2) taub, erzleer (vom Gestein), Cig. (T.); — 3) leer, gehaltlos, Cig., Jan., Cig. (T.); — ta je jalova, das ist unwahr, Lašče- Levst. (M.), Cig.; jalove obljube, eitle Vorspiegelungen, Cig.; — jalovo delo, eine undankbare Arbeit, Cig.
jálovəc, -vca, m. 1) der Geltling, Cig., C.; das Böcklein, Mik.; jalovci, geltes (junges) Vieh, Z.; — 2) panj, ki neče rojiti, C., Gol., Dol.- Levst. (Beč.); — 3) neka vinska trta; grüner Kanigl, C.
jálovica, f. 1) ein geltes weibliches Thier, bes. eine unfruchtbare Kuh, Mur., Cig., Jan.; krava, ki noče več biti breja: že eno leto je jalovica, SlGor.; die noch nicht trächtige Färse, Kalbin, Cig., M.; — 2) der Kukuruz ohne Kolben, C.; — 3) unfruchtbarer Erdboden, Cig.
jalovína, f. 1) geltes Vieh, Mur., Cig., Jan.; das Jungvieh, Jan.; — 2) die Haut von einer jungen Kalbin, ("jalóvina") Jarn.; — 3) wildes Gestein ( mont.), Cig.; — 4) der Zustand eines Bienenstockes, der keine Königin hat, Gol.- Valj. (Rad); — die Unfruchtbarkeit, Mur.
jálovišče, n. der Köder beim Krebsfang: rake loviti na j., Lašče- Levst. (Rok.); ( Z. ima: jadlovišče, der Ort, wohin der Köder für Krebse gelegt wird?).
jálovski, adj. = jalov, DZ.
jáma, f. 1) die Vertiefung, die Grube; gnojna j., die Mistgrube; konopna, lanena j., die Flachs-, Hanfdarre, Cig., M., Notr.; — laporjeva jama, die Mergelgrube, Cig.; — = grob; prvo v jamo, drugo v slamo, (o vdovcu, ki kmalu po smrti prve žene vzame drugo), Kras- Erj. (Torb.); — 2) das Loch, Rez.- C.; das Erdloch, die Erdhöhle, der Bau der Füchse, Kaninchen, Fischottern u. dgl., Cig.; die Mine, Cig.; — die Grube, das Bergwerk, Cig.; der Schacht, M.; rudna j., Jan.; rudno jamo načeti, den Grubenbau beginnen, Idrija- Frey. (Rok.); j. stisne, pride na poleg, die Erze schneiden sich ab, j. gre na prostore, der Raum dehnt sich in der Grube aus, V.-Cig.; — die Berg- oder Felsenhöhle, die Grotte, Cig., Jan., Kras.
jámast, adj. 1) grubenartig; — concav, Cig. (T.); dvojno j., biconcav, Cig. (T.); — 2) grubig, voll Gruben, Mur., Cig., Jan.; jamasta cesta, Z.; — 3) höhlig, Cig.; jamaste peči, Grottenfelsen, C.; — löcherig, Cig., Jan.
jámica, f. dem. jama; 1) kleine Grube, das Grübchen; j. na ognjišču, die Herdgrube; j. na licu, das Backengrübchen, Cig.; die Bienenzelle, C.; — = grobec: tiha jamica; — 2) das Höhlchen, Cig.
jȃmič, m. kleine Grube, C., Z.; žlebi ali jamiči, po katerih voda teče, Dict.; v skalo vsekani rovi in jamiči, LjZv.; — das Loch im Pflock der Stampfmühle, Valj. (Rad).
jȃmičkati, -am, vb. impf. Grübchen machen ( n. pr. kadar krompir sade), vzhŠt.
jamína, f. die Grube, Z.; der Graben, Mur.
jȃmljica, f. die Grube, Z.; — ropar smukne skozi majhno odprtino v jamljico pod hišo, DSv.; — der Dörrofen, C.; — pogl. jamnica.
jȃmljič, m. 1) die Furche: pri oranju hodi desni vol po jamljiču, Lašče- Levst. (M.), Notr.; — = razor med dvema njivama, Cig., Notr.; — 2) der Schram ( mont.), Ravn.- Cig.
jȃmnat, adj. voll Gruben, Z.
jȃmnica, f. 1) die Flachsdarre, Cig.; — 2) v zemljo izkopana jama z vrati, kjer se po zimi repa, krompir i. dr. hrani, die Rübengrube, C., Z., Kr.
jȃmnik, m. der Höhlenbewohner, C., Z.
jamomę̑rəc, -rca, m. rudarski merčin, der Markscheider, Cig., Jan., DZ.
jamomę̑rski, adj. Markscheide-, DZ.
jamomẹ̑rstvọ, n. die Markscheidekunst, Cig., Jan., DZ.
jȃmščarica, f. die Grubenlaterne in den Bergwerken, LjZv., DSv.
2. jȃn, m. der Strich (des Feldes, Weingartens, der Wiese), der beim einmaligen Gange der Arbeiter bearbeitet wird, der "Jahn", Jan., vzhŠt.- C.; jan delati, na janu biti, Zora; — iz nem.
3. jȃn, m. der Zank, der Streit: strašen jan smo imeli, C., vzhŠt.
2. jȃnəc, -nca, m. die Pyramidenpappel (populus pyramidalis), Hrušica- Erj. (Torb.); (tudi: die Schwarzpappel, C.).
janičár, -rja, m. der Janitschar; (janičarji so bili turški vojaki iz vjetih in poturčenih krščanskih otrok vzrejeni).
jánje, -eta, n. das Lamm, Habd.- Mik., Rez.- Mik., Malhinje (Kras)- Erj. (Torb.).
jȃnjəc, -njca, m. junger Widder, Cig., Notr., Dol.- Levst. ( LjZv.).
jȃnjka, f. das weibliche Lamm, M., Z.; tak si, kakor janjka pod repom (umazan), Lašče- Levst. (M.).
jȃnka, f. der Weiberrock, Mur., Cig., Jan., Dol., vzhŠt.; — prim. švab. janke = weibliches Kleidungsstück, prim. tudi: nem. Jacke, avstr.-nem. janker, C. ( Vest. I. 62.).
jánkara, f. = janka, C., Trst. (Let.); — prim. janka, C., Z.
jápica, m. dem. japa; das Väterchen, Habd., Mur., C., Npes.-Vraz; — prim. japa.
1. jȃr, jára, adj. 1) im Frühling gesäet; jára setev; jaro žito; — im Frühlinge geworfen, ausgebrütet; jaro kozle; jara kokoš; — 2) jara gospoda, neugebackener Adel, Z.; junge Herrschaften, (mit Bezug auf die erst kürzlich erfolgte Standeserhöhung), Cig.; die Afternoblesse, Kr.; tista mala napušljiva gospoda, kateri pravimo jara, LjZv.; Je jara gospoda, Drži se ko grof, Npes.-K.; — 3) = malopriden, muthlos, schwach, faul, C.
2. jȃr, jára, adj. heftig, grimmig, zornig, Cig., Jan.; jara kača, Meg.- Mik., C.; Živi ogenj, jari žerec i. t. d. (tako pastirji okoli ognja pojo), Pjk. (Črt.); jara peč, heißer Ofen, Z.
jarȃmnica, f. die Jochwiede (trta, s katero se oje k jarmu privezuje), BlKr., Dol.; (jaramljica, Lašče- Levst. [M.]).
jarȃmnik, m. tako bi se moralo glasiti, kar je na vzhŠt. jaremnik; — prim. jarmnik.
jārbolo, n. = jarbol, Mik., Zv.; jarbola ("jarbula") škripljejo, SlN.
1. járčiti, jȃrčim, vb. impf. 1) bespringen (vom Bock, Widder), M.; betreten (vom Hahn): petelin kokoš jarči, Cig., C., vzhŠt.; — j. se, sich paaren, falzen (von Vögeln, bes. Hühnern), Z., Cig.; — j. se, schäckern, C.
2. járčiti, jȃrčim, vb. impf. = jarke kopati (ob cestah), vzhŠt.
jȃrčji, adj. vom Schafbock, Cig.; zdehalo se mu je po polnem vinskem piskru, kakor lačnemu volku po jarčji crkovini, LjZv.
jȃrčka, f. eine junge (im Frühjahr ausgebrütete) Henne, Gor., Dol., vzhŠt.
jȃrčkast, adj. 1) grabenförmig, muldenförmig, Cig., Jan.; — 2) von Gräben durchzogen: jarčkaste ravnine, Vrtov. (Km. k.).
jarè, -ę́ta, n. das Lamm, C., Mik., Valj. (Rad); (járe, tako govore vsi goriški gorjani; besedo "jagnje" znajo le iz cerkve), Erj. (Torb.).
jȃrəc, -rca, m. 1) eig. das männliche Frühlamm, Cig.; gew. der unbeschnittene Schafbock, der Widder, Cig., C.; teknilo mu bo, kakor jarcu juha = es wird ihm bekommen, wie dem Hunde das Grasfressen, Cig.; — muthwilliger Mensch, C.; — tudi = kozel, Mur., Cig.; — 2) neki hrošč: der Widder (clytus arietis), Erj. (Z.); — 3) = jari ječmen, C.; — 4) der Sommerlein, der Sommerflachs, Cig., Jan., C., Nov.
jȃrək, -rka, m. 1) der Graben; iz vretine (se napravi) jarek, iz jarka pa potok, ogr.- Valj. (Rad); mladost je norost: črez jarek skače, kjer je most, Zv.; odtočni j., der Ableitungsgraben, Levst. (Močv.); — tiefes Thal, die Schlucht, Mur., Cig., Jan., C., Nov., jvzhŠt.; — 2) jama, ki vodo požira, das Saugloch, Dane ( Notr.)- Erj. (Torb.).
járək, -rka, adj. grell, glänzend: jarko solnce, Ravn.; — hs., rus.
járəm, -rma, m. 1) das Ochsenjoch; — j. volov, ein Paar Ochsen, Cig.; koliko jarmov volov pa danes kupiš? Jurč.; — das Joch ( fig.), die Unterjochung: otresti j. sužnosti, das Joch der Knechtschaft abschütteln, Cig., nk.; — 2) das bewegliche Gatter an der Sägemühle, Cig., M., Kr. — 3) die Haube der Glocke, die Glockenwelle, Cig., M., Kr.; — 4) leseni pretin v orehovem jedru, Bolc, Hrušica- Erj. (Torb.); — 5) der Bergsattel, das Gebirgsjoch, Cig. (T.), Jes.; — 6) = kladvenica, der Hammerhai oder Hammerfisch (zygaena malleus), Erj. (Ž.).
jarȇmnik, m. = jarmnik, vzhŠt.
2. járən, -rna, adj. 1) grimmig, Cig., Jan.; — kräftig, energisch, C.; — hurtig: jarno hoditi, C.; — 2) helltönend, Mur.- Cig., Jan.; jarni glas, jarni zvon, vzhŠt.- C.; jarnega, čistega grla biti, Glas.
járica, * f. 1) ein im Frühling gesäetes Getreide, Mur., Cig., C.; — der erste junge Klee, Cig.; — = otavič, vnuka, das Nachgrummet, C., Št.; — 2) ein junges weibliches Schaf, Cig.; — eine junge Henne, Cig., Jan., C., Valj. (Rad), Dol., BlKr., Rez.- Baud.; — 3) ein muthwilliges Weib, C.; — jaríca, Valj. (Rad).
1. jaríti, -ím, vb. impf. 1) bespringen, belegen, M., C., Štrek.; — j. se, sich begatten (von Vögeln), Ist.- C., Z., SlN.; — 2) j. se, Frühlingsjunge werfen, C.; — 3) j. se, faulenzen, C.; na solncu se jariti, sich sonnen, Z.
2. jaríti, -ím, vb. impf. 1) = poditi: kam jariš živino? Z.; — 2) j. se, Wellen bilden, sich kräuseln: voda se jari tam, kjer črez kamen teče, (jer-) Svet. (Rok.); kdaj se bo voda jarila v Betezdi, so čakali, (jer-) Ravn.; wirbeln: potok se jari, (jer-) V.-Cig.; schäumen, M.; voda se jari, kjer se s silo kam zaganja, (jer-) Dol.; — prim. 2. jar.
jȃrka, f. 1) eine Sommerfrucht ( z. B. der Sommerrogen, der Sommerweizen), Cig., C.; — 2) = junge Henne, Z., SlGor.
jarmìč, -íča, m. dem. jarm; das Einzeljoch für einen Ochsen, Dol.; pos. les, v katerega se kamba vtika, Notr.
jarmı̑čək, -čka, m. dem. jarmič, das Einzeljoch, Notr.
jȃrmnik, m. der Setznagel am Joche, Valj. (Rad).
jármov, adj. Joch-: jarmova kamba, Levst. (Zb. sp.).
jármovka, f. 1) die Jochwiede, Mur.; življenje, ki ni trhle jarmovke vredno, Jurč.; — der Jochriemen, C.; — 2) das Jochseil, an dem der Ochs zieht, Cig., Jan.
jarọ̑st, f. der Zornmuth, der Ingrimm, Cig., Jan., Cig. (T.).
jarúga, f. tiefer Graben, Mik., Valj. (Rad), Rut. (Zg. Tolm.), BlKr.
járuh, m. der Jährling, junges Schaf, C., Z.
jȃs, m. die Helle, der Schimmer, der Glanz, C.
jásəłčən, -čna, adj. Krippen-; jaselčna veselica, ZgD.
jásən, -sna, adj. 1) heiter, hell, licht; jasno je, es ist heiteres Wetter; nebo je jasno, kakor ribje oko; jasna noč; jasno oko, ein helles, ungetrübtes Auge; jasno čelo, heitere Stirne, Cig.; — hell (o barvi): jasna barva, Cig., Jan.; jasen v lice, jasnega obraza, blass, schlecht aussehend, Z., Lašče- Levst. (M.); ves bled in jasen, LjZv.; — jasen gozd, gelichteter Wald, Dol.; na jasno, ins Freie, Levst. (Pril.); jasna streha, durchlöchertes Dach, Z.; če je jasno na sv. večer, so jasni kozolci (leer), Dol.; — 2) vernunftklar, Cig.; jasna glava, ein heller, aufgeklärter Kopf, Cig., C.; jasno je v glavi, C.; — jasni presledki, jasna trenotja, lichte Augenblicke (eines Geisteskranken), Cig. (T.); — 3) klar, deutlich, jasno razložiti kaj; to je jasno, kakor beli dan, das liegt auf der flachen Hand; jasni pojmovi, deutliche Begriffe, Cig. (T.); — 4) lebhaft, munter: jasna devojka, ogr.- C.
jasíka, f. die Zitterpappel (populus tremula), Cig., Jan.; prim. jesika; — die Blütenesche (fraxinus ornus), Kras- Erj. (Torb.).
jȃskati, -am, vb. impf. hellaut gackern: kokoši jaskajo, C., Z., jvzhŠt.; — pren. laut schreien (zankend, jammernd u. dgl.), Z., jvzhŠt.; klepetave žene jaskajo, Dol.
jȃsle, -səl, f. pl. = jasli, Mur., jvzhŠt.
jasmı̑n, m. = jazmin, Jan.
jāspra, f. der Asper (türkische Münze), Cig.
jāstog, m. der Hummer (hommarus vulgaris), Erj. (Ž.); — hs. iz it. ástaco.
jȃstreb, m. der Habicht, der Hühnergeier; — kraljevi j., der Geierkönig (sarcoramphus papa), sivi j., der graue Geier (vultur cinereus), beloglavi j., der weißköpfige Geier (vultur fulvus), Erj. (Ž.); črni j., der schwarze Milan, Levst. (Nauk); tudi: jástreb, Dol.
jastrebína, f. die Gaisraute, das Pestilenzkraut (galega officinalis), C.
jȃščerica, f. 1) die grüne Eidechse (lacerta viridis), okoli Škofje Loke ( Gor.); ( die Eidechse, Cig., Jan.); — 2) die Meisterwurz (imperatoria ostruthium), Cig., C., (jaščarica) na Kaninu, Bolc- Erj. (Torb.); — prim. stsl. jašterica.

23.501 23.601 23.701 23.801 23.901 24.001 24.101 24.201 24.301 24.401

Nova poizvedba Pripombe Na vrh strani

Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU

Iskalnik: NEVA