Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

z (23.601-23.700)

  1. hrę́stati, -am, vb. impf. ad hrestniti; knorpeln, C., BlKr.; knirschen, C.; — (beim Reden) ratschen, C., vzhŠt.
  2. hrę̑stlja, f. die Spatzenratsche, C.; — die Charfreitagsratsche, C.
  3. hrę́stniti, hrę̑stnem, vb. pf. einen Laut hervorbringen, wie z. B. wenn man etwas bricht oder knickt, M., Z.
  4. hrèšč, hrę́šča, m. 1) = hreščanje, C.; — 2) = hrošč (Maikäfer), vzhŠt.- C.; — 3) grober Sand ("ker hrešči"), C. ( Vest.), vzhŠt.; črez hrešč, gladko kamenje in skalne ulomke se podi studenec, LjZv.
  5. hrę́ščati, -ím, vb. impf. krachen, knistern, schnarren, Mur., Cig., Jan., C., M.; hrast hrešči padajoč, C., Lašče- Levst. (Rok.); debeli pesek hrešči, C. ( Vest.); drži ga nekaj časa in stiska, — kar kosti so hreščale, Zv.; hreščiš, kakor Vesne: tako pravijo človeku, kateri ima hud kašelj, Krn- Erj. (Torb.); — lärmen, Lašče- Erj. (Torb.); — h. v koga, in jemanden hinein reden, C.
  6. hrę̑ščnik, m. der Engerling, vzhŠt.- C.
  7. hretíti, -ím, vb. impf. = röcheln, keuchen, heiser husten, C.; — schnarchen, vzhŠt.- C.
  8. 1. hrę́titi se, -im se, vb. impf. to se mi hreti, dies ekelt mich an, Mur., Cig., Jan., C., vzhŠt.
  9. 2. hrę́titi se, -im se, vb. impf. 1) die Flügel ausbreitend sich ducken (von der Henne, wenn sie sich ergreifen lässt), Z.; — 2) aufgeblasen sein, Št.- C.
  10. hŕga, f. 1) der Baumknorren, Cig., Jan., Št., BlKr.; s sekiro, žago na hrgo zadeti, jvzhŠt.; — kostna h., der Knochenauswuchs, Cig.; — 2) die Beule, die Geschwulst, C., BlKr.
  11. hrgáča, f. der aus einem Flaschenkürbis gemachte Trichter, vzhŠt.- C.
  12. hrgánja, f. 1) der Flaschenkürbis, C., Z.; — der daraus gemachte Heber, SlGor.- C.; — 2) eine Art Flasche, Mur.; s hrganjo po vino iti, Danj. (Posv. p.); — 3) = buča, der Schädel ( zaničlj.), C., Trst. (Let.), vzhŠt.
  13. hrgọ́le, f. pl. 1) das Pferdemaul, vzhŠt.- C.; — 2) die Kehle ( zaničlj.), C.
  14. hrgoljàn, -ána, m. der Hengst, pren. unsittlicher Mensch, vzhŠt.- C.
  15. hrgúliti, -ȗlim, vb. impf. = hrgoliti, Cig., vzhŠt.
  16. hrgútati, -am, vb. impf. = hrgotati, vzhŠt.
  17. hríb, m. die Anhöhe, ein mäßiger Berg; v hrib iti, bergan gehen; v hribih, in den Bergen; črez hribe in doline, über Berg und Thal; hribe in doline obetati, goldene Berge versprechen, Cig.; solnce se po hribih ozira (kadar zahaja), C.; — valovni hrib, der Wellenberg, Sen. (Fiz.).
  18. hribína, f. die Gebirgsart, das Gestein, Erj. (Min.); rudninske, rastlinske, živalske hribine, minerogene, phytogene, zoogene Gesteine, Erj. (Min.).
  19. hrípav, adj. heiser; hripav glas, eine rauhe, heisere, krächzende Stimme; — röchelnd, Mur., Cig.
  20. hrípavica, f. die Heiserkeit, Z.; der Husten, Cig., Jan.
  21. hrípəł, -pla, adj. = hripav, LjZv.
  22. hrípəlj, -plja, m. 1) alter, hüstelnder Mann, C.; — 2) der Nasenscheidewandknorpel, Cig., Jan., Cig. (T.), Rez.- C., Erj. (Som.).
  23. hrkálọ, n. = grlo, dušnik (šaljivo), Levst. (Zb. sp.).
  24. hŕkati, hȓkam, -čem, vb. impf. 1) sich räuspern, Mur., Cig., Jan.; kri h., Blut auswerfen, Cig.; — 2) schnarchen, Meg., Mur., Jan., ZgD., Dol., jvzhŠt.; uže je po debelo hrkal in spal, Jurč.
  25. hrləc, -lca, m. der Rüssel, die Schnauze, das Maul, Mur., Cig., Jan., vzhŠt.; kobila s suhim hrlcem ("hrlecem"), SlN.; — iz rlec, nam. rilec, C.
  26. hrmę́stanəc, -nca, m. = hrustanec, C., Z.
  27. hrmę́stəlj, -tlja, m. neka rastlina, vzhŠt.- C.; menda: der Wegetritt (scleranthus perennis); prim. hrustec.
  28. hrmę́stljavəc, -vca, m. hrustanec (govori se: hrmę́slavec), vzhŠt.- C.
  29. hrmẹ́ti, -ím, vb. impf. brausen, sausen, C.; slap, ogenj hrmi, Z.; hrmeli so naprej, Bes.; kadar v oblakih hrmi, bati se je toče, jvzhŠt.
  30. 1. hŕniti, hȓnem, vb. pf. einen Schnarchlaut von sich geben, Z.; aufröcheln, Cig.; h. in umreti, Cig.
  31. 2. hŕniti, hȓnem, vb. pf. einen Schlag versetzen, C., ( nam. hrpniti).
  32. hrnjati, -am, vb. impf. schnarchen, schnurren, Cig.; maček začne hrnjati, SlN.
  33. hrnjavəc, -vca, m. 1) der Schnarcher, Z.; — 2) die Pferdeschnauze, Hal.- C.
  34. hrǫ́biti, -im, vb. impf. nagen, knorpeln: trd kruh h., Lašče- Levst. (Rok.); suhe skorjice h., Zv.; ukradene bom skorje hrobil, Glas.
  35. hróhati, -am, vb. impf. = grunzen, Cig.; svinje mu prijazno in hvaležno hrohajo, Cv.; — menda nam. grohati; prim. tudi: krohati.
  36. hromák, m. der Lahme, C.; hromak vzame kljuko iz kota, Zv.; — der Krüppel, Jan.
  37. hromonǫ́žən, -žna, adj. an den Füßen lahm, Levst. (Zb. sp.).
  38. hromóta, f. die Lahmheit, die Lähmung, die Krüppelhaftigkeit, Mur., Cig., Jan., Nov.; die Gebrechlichkeit, C.; — körperliches Gebrechen, V.-Cig., C.; stara hromota, ein altes Leibesgebrechen, Lašče- Levst. (M.); vsak ima kako hromoto na sebi, Svet. (Rok.); h. v križu, die Kreuzlähme, živinska bolezen, Strp.; — h. se imenuje bolezen, če poči koža pod prstom ali pod členom na nogi ljudem, ki hodijo bosi, Tolm.- Štrek. (Let.).
  39. hromoúdən, -dna, adj. mit lahmen Gliedern: Rodila je otroke hromoudne, Levst. (Zb. sp.).
  40. hròp, hrópa, m. ein röchelnder Athemzug, der Hürchel, Cig.
  41. 1. hrópəc, -pca, m. 1) der röchelnd Athmende, Valj. (Rad); — 2) ein röchelnder Athemzug, der Hürchel, Cig.
  42. hrópniti, hrȏpnem, vb. pf. einen Röchellaut hören lassen, Z.
  43. hropotáti, -otȃm, -ǫ́čem, vb. impf. röcheln, Mur., C., Z.; — laut lachen; h. in smejati se, C.; — brummen, Met.; ein Getöse machen, Mur.
  44. hropȗn, m. kleiner Mörser zum Schießen, Mik.
  45. hrovȃt, m. 1) govedje ime, Tolm.- Erj. (Torb.); — 2) die Hauhechel (ononis), vzhŠt.
  46. hŕpa, f. die Masse, der Haufe, die Schar, C., Erj. (Izb. sp.); — hs.
  47. hŕpati, -pam, -pljem, vb. impf. schnarren, C.; mit Geräusch fressen: konj jé in hrplje, C.; sich räuspern, Jan., C.; schnarchen, Kast.- C.; — knurren, Cig.; — schlagen, Z.
  48. hrpotíti se, -ím se, vb. impf. sich emporrichten; potlačeno listje, stročje itd. se po malem hrpoti, C.; rahla zemlja pod se hrpoti = se vzdiguje, C.; sich sträuben, sich aufblähen, C.; prahlen, C.; h. se proti komu, drohen, C.
  49. hr̀sk, interj. krach! (kadar se kaj zlomi, razčesne), jvzhŠt.
  50. hrstljáti, -ȃm, vb. impf. knorpeln, nagen, Z., Vraz- Pjk. (Črt.)
  51. hŕščati, -ím, vb. impf. = hreščati, Cig., Jan., C., Burg.; stare kosti so mu hrščale in pokale, LjZv.
  52. hrščeli, m. pl. die Pferdeschnauze, vzhŠt., ogr.- C.
  53. hŕtałəc, -łca, m. = rilec, vzhŠt.- C.
  54. hŕtast, adj. hager, mager, vzhŠt., ogr.- C., Danj.- Mik.
  55. hrumestati, -am, vb. impf. grob schwatzen, Notr.
  56. hrumẹ́ti, -ím, vb. impf. rauschen, brausen, tosen, Mur., Cig., Jan.; v ušesih mi hrumi, es saust mir in den Ohren, Cig.; kakor iz strašnih slapov hrumi voda izpod neba na zemljo, Ravn.; stürmen: hoče črez ozidje v Rim hrumeti, Vod. (Izb. sp.).
  57. hrumpati, -pam, -pljem, vb. impf. 1) mit Geräusch fressen, knorpelnd essen, = hrustati, vzhŠt.- C.; — 2) röchelnd husten, C.
  58. hrȗp, m. der Lärm, das Getümmel; h. delati, lärmen; h. je vstal, ein Lärm entstand; h. zagnati, einen Lärm erheben; posvetni h., das Weltgeräusch, Cig.; Ne odpodi od nas življenja tata Veselja hrup, Preš.; bojni h., der Kriegslärm, Cig.; — lebhaftes Gerede, Cig.; h. narediti, h. med ljudmi napraviti, Lärm verursachen, Aufsehen erregen, C., Cig. (T.); brez hrupa, ohne Aufsehen, prunklos, Cig.
  59. hrúpa, f. der Wettersturm, vzhŠt.- C.
  60. hrúpati, -pam, -pljem, vb. impf. mit Geräusch fressen, knorpeln, Jan., C.; konj slamo hruplje, Z.; — kruh hruplje med zobmi, das Brot knorpelt zwischen den Zähnen, C.
  61. hrupẹ́ti, -ím, vb. impf. lärmen, tumultuieren, Cig., Jan.; vse je zoper eno drugo hrupelo, Trub.; vse mesto hrupi, Dalm.; rauschen, wettern, stürmen, Cig., Jan., C.; — hrupi mi, ich röchle, C.
  62. hrúpiti, -im, vb. impf. 1) = hrupeti, Mur., Cig.; — 2) h. se, = ustiti se, prevzetno govoriti, Koborid- Erj. (Torb.).
  63. hrȗst, m. 1) das Geräusch von dürren Aesten, C.; — 2) robuster, vierschrötiger Mensch; obogatil ga bo kralj zelo, kdor tega hrusta (Golijata) premaga, Ravn.
  64. hrustančevína, f. die Knorpelsubstanz, Erj. (Som.).
  65. hrústati, -stam, vb. impf. 1) mit Geräusch essen, knorpeln; Spredaj šilce, Zadaj vil'ce, V sredi usta, Kamenje hrusta, (= plug), Goriška ok.- Erj. (Torb.); — 2) das r unrein aussprechen, ratschen, C.; — eine Sprache radebrechen: latinsko h., Cig.; — 3) knistern, rauschen (wie dürre Zweige), Cig., C.; — hrúščem, Valj. (Rad).
  66. hrȗstəc, -tca, m. 1) der Knorpel, Cig., Jan., Mik., Št.; pos. das Ohrläppchen, Hal.- C.; — 2) razne rastline: der Luzerner- oder Schneckenklee (medicago sativa), Mur., Cig., Medv. (Rok.); — der Stechapfel (datura stramonium), Jan.; — der Wegetritt (scleranthus perennis), vzhŠt.- C.; — neka vinska trta, Celje- Erj. (Torb.); grüner Kanigl, Trumm.; der Krachgutedel, vzhŠt.- C.
  67. hrústəlj, -stlja, m. 1) hrustavec 1), C.; — 2) neka vinska trta: = hrustec, C., Trumm.; — eine Art Wachtelweizen (melampyrum), SlGor.- C.
  68. hrústiti se, -im se, vb. impf. 1) sich brüsten, prahlen, Cig., Jan., C., Jurč.; — 2) trotzen, Mur.; — prim. hrostiti se.
  69. hrustljȃvka, f. 1) die Knorplerin, Z.; — 2) der Eissalat, Z.
  70. hrȗstnica, f. hrustnice, Knorpelfische (chondracanthi), Jan., Cig. (T.), Erj. (Z.).
  71. hruščȃnje, n. das Rauschen: gora zagrmi od hruščanja, Jap. (Prid.).
  72. hrȗščica, f. dem. hruška; 1) kleine Birne; — 2) ime raznim rastlinam: die Traubenhyacinthe (muscari racemosum), Tuš. (R.); — die Muscatnuss (myristica moschata), Z.; — h. božja, die Felsenbirne (aronia rotundifolia), Nanos- Erj. (Torb.); — zelena zimska h., das Wintergrün, das Birnkraut (pirola), C., Tuš. (B.); — medvedova h., = glog, Mur., Fr.- C.
  73. hrȗščič, m. kozje ime, Krn- Erj. (Torb.).
  74. hrúšev, adj. Birn(en)-, vom Birnbaum, Cig., Jan.; h. hlod, LjZv.; h. krhelj, Erj. (Izb. sp.).
  75. hrúševəc, -vca, m. 1) der Birnmost; — 2) jed iz hrušek, Gor.
  76. hrúševica, f. das Wasser von gekochten Birnen, Cig., ZgD.
  77. hrúševina, f. das Birnbaumholz, Cig., Jan.
  78. hrúševka, f. 1) = hruševec 1), Cig.; — 2) = hruševica, Erj. (Izb. sp.).
  79. hrȗška, f. 1) der Birnbaum (pirus communis); — die Birne; suha hruška, die gedörrte Birne; zna več ko hruške peči = er versteht etwas; — medvedove hruške = glog, Tuš. (R.); die Felsenbirne (aronia rotundifolia), Josch; — podzemeljska h. = krompir, Kor.- C.; — 2) der Degenknopf, Jan. (H.).
  80. hrúškovina, f. das Birnbaumholz, Cig.
  81. hrúškovka, f. 1) = hruškovica, Z.; — 2) = hruškovec, Cig.
  82. hržíca, f. die Gallmücke (ker dela na rastlinah izrastke ali hrge), Erj. (Ž.).
  83. hȗd, húda, adj. böse, schlimm, arg: hudi duh, der böse Geist; hudo storiti, delati, Böses thun, freveln; hudo delo, die Missethat; hud namen, böse Absicht; hudo poželenje, böse Begierden; hude misli, böse Gedanken; hudo misliti o kom, Arges von jemandem denken; hud jezik, eine böse Zunge; huda vest, böses Gewissen; hud prepirljivec, ein Zankteufel: hud pes, ein schlimmer Hund; hud mož, ein schlimmer, strenger Mann; hud biti na koga, auf jemanden böse sein; huda beseda, feindseliges Wort; ein Scheltwort, M.; hudo imeti koga, arg mit jemandem verfahren; s hudim in dobrim, mit Güte und Strenge; iz huda, im Schlimmen, C.; hudo gledati, finster blicken; hudo se držati, eine finstere Miene machen; hude volje biti, in einer bösen Stimmung sein; huda peč, stark erhitzter Ofen, M., jvzhŠt.; huda britev, scharfes Rasiermesser, M., Z.; hudo žganje, hochgradiger Brantwein; hud ocet, scharfer Essig; hude krvi biti, heißblütig sein; hude jeze biti, zu heftigem Zorne geneigt sein; = gierig: tat je hud na jabolka, oven je hud na oves, BlKr.; hud na vino, denar, Z.; — hud boj, heftiger Kampf; huda je bila, es ging hitzig zu; hud vihar, ein heftiger Sturm; hudo vreme, huda ura, das Ungewitter; hudi oblaki, gewitterschwangere Wolken; huda reka, gefährlicher, reißender Strom, M.; huda noč, eine schlimme Nacht; hudi časi, schlimme Zeiten; hudo delo, schwere Arbeit, Z., jvzhŠt.; huda sila, dringende Noth; hud mraz, grimmige Kälte; huda suša, große Dürre; hud smrad, heftiger Gestank; huda bolezen, schlimme, gefährliche Krankheit, ( pos. die Fallsucht, M.); huda bolečina, heftiger Schmerz; huda rana, schwere Wunde, Z.; huda žeja, heftiger Durst; hud kašelj, heftiger Husten; do hudega bolan, gefährlich krank, Ravn.- Mik.; hudo ti bodi! (ein Fluch) C.; hudo in dobro, das Wohl und Wehe; hudo a. huda se mu godi, es geht ihm schlecht; na hujem je, er ist schlechter daran; hudo a. huda je za vodo, za denar, es ist großer Mangel an Wasser, Geld, es herrscht eine Wasser-, Geldnoth; huda mu prede, er ist in der Klemme, Jan.; otel ga bode ob hudi (in der Noth), Ravn.; hudo mi je, es wird mir eng ums Herz, Jan.; es fällt mir hart, jvzhŠt.; hudo mi je za njega, es thut mir leid um ihn, Z., jvzhŠt.; hudo mi je, es ist mir übel, hudo mu je prišlo, er wurde unwohl, jvzhŠt.; — hudo = zelo, arg, sehr; hudo pretepsti, hudo potrebovati, Cig., C.; — = slab, schlecht: hud sad, hudo drevo, Kast.; huda pitna voda, Levst. (Nauk); huda je obleka ali obutev, ki uže ni cela, Goriška ok., Kras- Erj. (Torb.); huda suknja, srajca, Cig., C.; hud črevelj, Gor.; hudo vidim = slabo vidim, Gor.; — huda roka = leva r., Rez.- C.; — hudo meso, wildes Fleisch, das Faulfleisch in Wunden, Cig.
  84. húdəc, -dca, m. 1) böser Mensch, Valj. (Rad); — 2) der Zaunkönig, Rez.- C.; — 3) die Gicht, vzhŠt.- C.
  85. hudíč, m. der Teufel; ta človek ti je za hudiča, ein Teufelskerl, Erj. (Izb. sp.).
  86. hudičevȃvec, -vca, m. der mit dem Worte hudič zu fluchen pflegt, Cig., Jan.
  87. hudičevȃvka, f. die mit dem Worte hudič zu fluchen pflegt, Cig.
  88. hudı̑mer, -rja, m. = hudiman, Z., Štrek., Jurč., jvzhŠt.
  89. hudína, f. das Böse, das Schlechte, C.; — das wilde Fleisch, der Auswuchs am Körper, der Schwamm, Cig., Jan., M.; der Krankheitsstoff: hudina leze iz telesa, Vrt.; h. gre iz bolnika, Svet. (Rok.), Dol.- Erj. (Torb.); — = slabo vreme, Krn- Erj. (Torb.).
  90. hudír, -rja, m. der Teufel: gozdni h. = mandril, der Waldteufel (papio mormon), Jan., Erj. (Ž.).
  91. hudírski, adj. teuflisch, Teufels- (v kletvicah): to je hudirsko delo! SlGor.- C., jvzhŠt.
  92. hudírščak, m. = hudir, SlGor.- C.; der Dämon, Zora.
  93. hudíti, -ím, vb. impf. 1) h. kaj, tadeln, C.; — 2) schaden: to mi hudi, C.; — 3) h. se, böse sein, sich ärgern, Mur., Cig., Jan., C., M.; h. se na kaj, LjZv.; general se je hudil nad njih nepokorščino, Vod. (Izb. sp.).
  94. hudóba, f. 1) die Bosheit; iz hudobe kaj storiti; sama hudoba ga je, er ist die lautere Bosheit; — 2) der Zorn, der Ingrimm: s hudobo, mit Ingrimm, C.; prim. zloba; — 3) (o osebah) der Schlimme, der Bösewicht: ta hudoba! ti hudoba ti! — der böse Geist, der Teufel; — 4) die Scham, die Genitalien, Gor.
  95. hudóbəc, -bca, m. der Böse, der Teufel, Jan., M., Let.; — = škrat, LjZv.
  96. hudóbən, -bna, adj. boshaft, böse; h. namen, böse Absicht; hudobna poškodba, boshafte Beschädigung, Cig.; hudobni jeziki, Lästerzungen.
  97. hudobíti, -ím, vb. impf. 1) Böses thun, Z.; — 2) = kvariti, Dol.; — 3) h. se, sich ärgern, Bes.
  98. hudȏbnica, f. 1) böses, boshaftes Weib; — 2) das Fieber, Meg., C., Z.; — 3) neka trava, C.
  99. hudȏbnik, m. = hudobnež; hudobnik je v svoji hudobi le naprej silil, Jap. (Prid.); hudobniki so ga vlekli črez zobe, Jurč.
  100. hudobováti, -ȗjem, vb. impf. 1) Böses thun, Jan.; h. koga, misshandeln, Mur.; — 2) fluchen, grimmig poltern, C., Z.; nikdo jih ni razsajati ali hudobovati čul, Slom.; h. se nad čim, über etwas fluchen, unwillig sein, C.

   23.101 23.201 23.301 23.401 23.501 23.601 23.701 23.801 23.901 24.001  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA