Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

z (23.301-23.400)

  1. hiljáča, f. = hilj, Z., Ist.- Raič ( SlN.).
  2. hı̑ljəc, -ljca, m. ein Ochs mit zurückgebogenen Hörnern, M., Lašče, Zemon- Erj. (Torb.).
  3. hinavčeváti, -ȗjem, vb. impf. heucheln, Mur., Cig., Jan., nk.; ne spodobi se za moja leta hinavčevati tako, Ravn.; — tudi h. se: samo hinavčevati se ti je znal, Jurč.
  4. hinávčiti, -ȃvčim, vb. impf. heucheln, Mur., Jan., = h. se, Ravn.; — h. prijazen obraz, ein freundliches Gesicht heucheln, Ravn.
  5. hincljìv, -íva, adj. muthwillig, Mur., C., Z.
  6. híncniti, hı̑ncnem, vb. pf. ausschlagen: z nogo h., C.; konj je hincnil, Z.
  7. hinjȃva, f. die Heuchelei, die Verstellung, C., Z.
  8. hı̑nkati, -kam, -čem, vb. impf. schwache Laute von sich geben: krava, tele hinče, bolnik hinče (ächzt), Rez.- C.
  9. hintǫ̑v, m. = voz, ogr.- Valj. (Rad); — iz madž. hintó.
  10. 1. hı̑p, m. der Augenblick; v enem hipu, Trub.- C.; vsak hip, vsako uro, vsak dan, Kast.; ta hip, auf der Stelle, Cig.; na hip, plötzlich, nk.; na hipe, zuweilen: na hipe je ves bedast, vzhŠt.- C.; hip na hip, Schlag auf Schlag, schnell, Ip.- M.; vsi hipi niso enaki, Zeit und Weil' sind ungleich, Npreg.- C.; — der Zeitpunkt: kterega hipa? wann? ne vem, katerega hipa bom prišel, vzhŠt.
  11. hı̑pək, -pka, m. dem. hip = hipec, M., Z.; vsak hipek mojega žitka, C.
  12. hipērbola, f. neka krivulja, die Hyperbel, Cig. (T.), Cel. (Geom.); — tudi pretiran izraz.
  13. hipohondrı̑ja, f. neka živčna bolezen, v kateri si bolnik razne bolezni domišljuje in je otožen, die Hypochondrie.
  14. hipotēka, f. zastava, das Unterpfand, die Hypothek.
  15. hı̑r, m. die Schwindsucht, C., Z.
  16. híranje, n. das Dahinsiechen, das Verkümmern; — die Darre (neka bolezen perutnine), Strp.
  17. hírav, adj. dahinsiechend, auszehrend, Jan.
  18. híravəc, -vca, m. der Sieche, Cig., C.; der Abzehrende, Cig.
  19. híravka, f. die Sieche, Z.; die Abzehrende, Z.
  20. hı̑rs, adj. röthlich, Podgorjane- Štrek. (LjZv.); — prim. irs.
  21. hìs, hísa, m. hölzerner kleiner Keller, BlKr.; kleine hölzerne Getreidescheuer, BlKr.
  22. histenje, n., vzhŠt.- C., pogl. isteje, ustje, (Ofenloch).
  23. histōričən, -čna, adj. zgodovinski, historisch.
  24. histǫ́rija, f. povest, die Historie: historije pripovedovati; — = zgodovina.
  25. histōrik, m. zgodovinar, der Historiker.
  26. híša, f. 1) das Haus; na hiši, auf dem Dachboden, C., ogr.- C.; h. božja, Gospodova, das Gotteshaus; rojstna h., das Geburtshaus; mestna h., das Stadthaus, das Rathhaus, C., nk.; na hiše dati berača = določiti mu hiše, kjer sme po nekoliko časa ostajati, Gor.; — 2) das Zimmer, die Wohnstube des Bauernhauses; — gostna hiša, das Gastzimmer, C.; — 3) das Gehäuse ( zool.), Cig. (T.); polževa hiša, das Schneckengehäuse.
  27. hı̑šar, -rja, m. kdor ima hišo, drugega posestva pa ne, der Hausbesitzer, Gor.; der Keuschler, Nov.- C.
  28. híšən, -šna, adj. zum Haus gehörig, Haus-; hı̑šni davek, die Haussteuer; hišno ime, der Haus- oder Vulgarname, M.; hišna dekla, die Stubenmagd, C.; hišni zakon, die Ehe, ogr.- C.; v hišni zakon stopiti, Raič (Slov.); hišni, der Diener, der Dienstbote, Jap.- C., Cig.; so li gospodarja Belzebuba imenovali, koliko več bodo njega hišne tako imenovali! Trub.
  29. híšica, f. dem. hiša; 1) das Häuschen; — dratena h. za matico, der Kloben für den Bienenweisel, Cig.; — der Vogelschlag, Gor.; — 2) das Kerngehäuse, Cig. (T.).
  30. hišíšče, n. die Bauarea für ein Haus, DZ.
  31. hı̑šna, f. das Stubenmädchen, die Kammerzofe.
  32. hı̑šnik, m. 1) der Haushälter, der Schaffner, Mur., Cig., Jan.; der Oekonom, ZgD.; hišnika poznamo po strehi, voznika po konju, Z.; — der Hausmeister, Mur., Cig., Jan., nk.; der Hausvater, ogr.- C.; — 2) der Hausbesitzer, Ljub.; — 3) der Ehegenoss: hišniki, die Eheleute, ogr.- C.
  33. hı̑štvọ, n. 1) die Wirtschaft, der Haushalt, Jan., M., C.; opravljati vse stroke hištva, Bes.; — 2) zakon sv. hištva, die Ehe, Habd., ogr.- C.; tudi: sveto hištvo, C.
  34. hítanje, n. 1) das Rauben, Cig.; — 2) das Werfen, Cig.; — 3) das Eilen: nemirno letanje in hitanje, Zv.
  35. hítati, hı̑tam, -čem, vb. impf. 1) rauben, Npes.- Cig.; — 2) werfen, Jan., C., Mik., kajk.; h. se, sich balgen, Cig.; fantje se hitajo = mečejo, BlKr.; — 3) h. se, sich beeilen, eilen: noge imam dobre, če je treba hitati se, Zv.; kako se hitajo ter nabirajo, zadnja noče biti nobena, Zv.
  36. hı̑təc, -tca, m. der Wurf, Jan., Zora.
  37. hítər, -tra, adj. 1) schnell, rasch; hitra hoja; hitro hoditi; noge, katere so hitre škodo storiti, Jan. (Slovn.); na hitrem, schnell, in der Eile: na hitrem premagati kaj, Levst. (Zb. sp.); — hitro da = brž da, M.; — 2) = zvit, listig, Dict., Dalm.- C.
  38. hitẹ́ti, -ím, vb. impf. 1) eilen; čas hiti; mimo h., vorübereilen; — 2) sich beeilen; hiti, hiti z delom! beschleunige die Arbeit; hitim jesti, mlatiti, itd., ich beeile mich beim Essen, Dreschen, usw., vzhŠt.; kako mu hiti praviti, kar je čula! wie eilig sie ihm das Gehörte mittheilt! C.; — mit Eifer behaupten: zmerom ti je hitela, da jo bo vzel, jvzhŠt.
  39. hitẹ́vati, -am, vb. impf. zu eilen pflegen, eilen, Zora.
  40. hítiti, hı̑tim, vb. pf. werfen, schleudern, Cig., Jan., Zora, vzhŠt.; hiti nož v njo, pa jo zakolje, vzhŠt.- Valj. (Vest.); h. se na konja, Trst. (Let.); Pusta so hitili z mosta v vodo, BlKr., Navr. (Let.).
  41. hı̑trica, f. 1) die Eile; v hitrici je zbral nekoliko svojih ljudi, Jurč.; — 2) das Abweichen, heftigere Diarrhöe, Mur., Cig., Jan., Št.- C.; — 3) eine schnell reifende Frucht, Z.; — der Sommerroggen, C.; — die zottige Frühhirse, Cig., Ljub.; na ržišče posejano proso, ki prav hitro dozori, Gor.; — eine Art Hanf, M.
  42. hítrn, adj. schnell, C., Z.; hitrno je šla na gore, eilends, Krelj; kakor hitrno = kakor hitro, Lašče- Levst. (Rok.), Cv.
  43. hitrojàv, -jáva, m. = brzojav, Cig. (T.).
  44. hitropę̑təc, -tca, m. der Schnelläufer, C., Z.
  45. hitrọ̑st, f. 1) die Schnelligkeit; h. pada, die Fallgeschwindigkeit, Cig. (T.); končna h., die Endgeschwindigkeit, Sen. (Fiz.); — die Fertigkeit, Cig.; — 2) = zvitost, Krelj; vražja hitrost, C.
  46. híža, f. = hiša, vzhŠt., ogr.- C., Vrt.
  47. hláča, f. 1) der Strumpf, ogr., Dol., Prim., Ben.- C., Drežnica- Erj. (Torb.); Sveti Šent-Juri Potrka na duri, Ima eno hlačo zeleno, Eno rumeno, Npes.-Schein.; — 2) die Hosenhälfte, Jan. (H.); nav. pl. hlače, das Beinkleid, die Hose; spodnje h., die Unterziehhosen; žena hlače nosi, die Frau hat den Hut, der Mann steht unter dem Pantoffel; kjer žena hlače nosi, si mož kruha prosi, Npreg. ( vzhŠt.)- C.; — 3) hlače, dve lehi, dva kraja na njivi, ki se v enega strinjata, Kr.; — prim. srlat. calcia = tibiale, srvn. kolze, golze, eine Fuß- und Beinbekleidung, Mik. (Et.).
  48. hlačàt, -áta, adj. gehoset, Cig.; breithosig, Z.
  49. hláčən, -čna, adj. Hosen-; koga za hlȃčni rob zgrabiti, jemanden beim Fittich nehmen, Cig.
  50. hláčica, ** f. 1) die Socke, Rez.- C.; ženska nogavica, BlKr.- SlN., Mik.; — 2) pl. hlačice, dem. hlače, das Höschen; hlačice se mu tresejo, er hat Furcht; — 3) der Blütenstaub, der sich an den Schenkeln (Körbchen) der Bienen ansammelt: čebele imajo hlačice, Gol.
  51. hlačǫ́ne, f. pl. weite Beinkleider, C., Z.
  52. hlȃd, m. die Kühle; v hladu sedeti, im Kühlen sitzen; na hladu, in der kühlen Luft, im Freien; za hlada, in der Frühe, solange es noch kühl ist, Mik., jvzhŠt.
  53. hládən, -dna, adj. kühl; na hladnem sedeti, im Kühlen sitzen; hladna sapa, kühler Luftzug; hladna voda, frisches Wasser; hladne krvi biti, kaltblütig sein; — pren. gleichgültig, Jan., C.
  54. hladę̑tina, f. die Gallerte, h. t.- Cig. (T.), DZ.
  55. hladíłən, -łna, adj. kühlend, Mur., Cig., Jan., nk.; — zur Abkühlung dienend, Kühl-: hladilni lonec, der Kühlhafen, Cig.; hladilni čebri, die Kühlstöcke, Levst. (Nauk).
  56. hladilíšče, n. das Kühlhaus, DZ.
  57. hladı̑łnica, f. der Kühlraum, das Kühlzimmer, Cig., C., DZ.; der Kühlkeller, Levst. (Pril.); — die Kühlwanne, Cig.; das Kühlbecken, C.
  58. hladílọ, n. das Kühlmittel; — die Kühlung; — pren. die Linderung, Mur., Cig.; to je bilo hladilo ubogemu srcu, das war Balsam für das arme Herz, Cig.; (rana) Ki peče noč in dan me brez hladila, Preš.
  59. hladíti, -ím, vb. impf. kühlen, abkühlen; dejati jed hladit, das Essen zum Abkühlen hinstellen; h. se v senci, sich im Schatten abkühlen; pren. bolečine h., die Schmerzen lindern.
  60. hladnę̑tina, f. die Sulze, Mur., Mik.; — prim. hladetina.
  61. hladníca, f. 1) die Gartenlaube, Jan., Staro Sedlo- Erj. (Torb.), LjZv.; — 2) ein kühler Kellerraum: najrajša je taka krčma iz temne hladnice in pobeljene sobe, Bes.; — hladna steklenjača za rastline, Cv.
  62. hladnosŕčən, -čna, adj. kaltherzig, Cig., Jan.
  63. hladnosŕčnost, f. die Kaltherzigkeit, Jan.; die Gleichgültigkeit, Šol.
  64. 1. hlȃp, m. 1) der Dunst, der Dampf, Mur., Cig., Jan., Cig. (T.); = jutranja megla, ki se iz zemlje vzdiguje, Ščav.; vinski h., der Weindunst, Cig.
  65. 2. hlȃp, m. der Tölpel, Zilj.- Jarn. (Rok.).
  66. 3. hlȃp, m. na hlap, schlotterig: bolj drži, če je na tesno zvezano, ko pa na hlap, jvzhŠt.
  67. hlápavəc, -vca, m. konj, ki zrak iz želodca puha, der Kopper, Strp.
  68. hlapčè, -ę́ta, m. kleiner Knecht, Cig.; der Knecht ( zaničlj.), Valj. (Rad); tudi: hlȃpče, Valj. (Rad); Ponud' se precej hlapče mlad, Npes.- Vod. (Pes.).
  69. hlȃpčič, m. dem. hlapec, 1) das Knechtlein; — 2) der Knabe, Meg., Guts., Mur., Boh., Trub., Dalm.; žena porodi hlapčiča, Krelj; — hlapčiči, die Söhne von Mädchen, Dict.- Mik.; — der Junge, V.-Cig.; pristrojni h., der Maschinenjunge, DZ.; pomorski h., der Schiffsjunge, DZ.; mali h., der Unterjunge, Cig.; — der Bursche, Npes.-Schein.
  70. hlapčǫ̑n, m. großer Knecht ( zaničlj.), Mur., Cig., Jan.
  71. hlȃpe, -eta, m. = hlapec ( zaničlj.), Dol.- Levst. (Rok.).
  72. hlȃpəc, -pca, m. 1) der Knecht; mali h., der Nebenknecht, der Unterknecht; veliki h., der Oberknecht; — 2) der Bube; moj hlapec, = mein Sohn, C., Rib.- Mik.; (im Kartenspiel), Cig.; — 3) verschiedene Vorrichtungen; — der Stiefelzieher, der Stiefelknecht; einarmige Leiter mit durchgesteckten Sprossen, die Obstbaumleiter, Cig., C., Z.; — priprava, na kateri stoji človek, ki žito v kozolec zlaga, Savinska dol.; — eine Vorrichtung zum Stützen der Ofengabel, Notr.; — der Nährahmen, Cig.; — das Nähkissen, Fr.- C.; — eine Art Binderzange = nategač, SlGor.; — der Dachhaken (an der Leiter der Dachdecker), Cig., Ščav.- C.; — der Spinnhaken, V.-Cig.; — pri vozu zadnji klin v sovri pred podvozom, Sv. Peter- Erj. (Torb.); — die Haltstange am Wagen (die in den Boden sich stemmend das Zurückgehen desselben verhindert) = maček, C.; — neka palica pri statvah, Bolc- Erj. (Torb.); — der Bindstrohhälter beim Binden der Weinreben, C.; — 4) modrasov h., die Wasserjungfer (agrion sp.), Goriška ok., Ip.- Erj. (Torb.); — kačji h., die Kellerassel (oniscus asellus), C.
  73. 2. hlȃpən, -pna, adj. schlaff, lose, Svet. (Rok.); na hlapno zvezati, Z.; vrv je hlapna, C.; na hlapno si pokrivati gornji del života, LjZv.; — weit (o obleki), M., Z., C.; — prim. 3. hlap.
  74. hlapẹ̑nje, n. die Dunstbildung, die Verdunstung, Cig. (T.), Sen. (Fiz.).
  75. hlapẹ́ti, -ím, vb. impf. 1) ausdunsten, Mur., Cig., Jan., Cig. (T.); (o moštu, octu), Met.; — pot hlapi iz njega, C.; entweichen (o plinu), Cig. (T.); hlapi, es bildet sich Dunst, Cig. (T.); — 2) die Geisteskraft verlieren, Met.
  76. hlapíłən, -łna, adj. zum Abdampfen dienend, Cig.
  77. 1. hlápiti, hlȃpim, vb. impf. 1) lockern (obleko), C.; — pren. državne razmere h. (lockern), SlN.- C.; — 2) die Geisteskraft benehmen, Met.
  78. hlápniti, hlȃpnem, vb. pf. 1) schnappen, haschen: po čem h., Cig., Jan., vzhŠt.- C.; — 2) hlapniti koga, jemandem einen Schlag versetzen, Z.
  79. hlapǫ̑n, m. die Locomotive, Cig., Jan., Sen. (Fiz.), nk.
  80. hlásta, f. thörichter, großsprecherischer Schwätzer, Gor.
  81. 1. hlastáč, m. 1) neka ptica: der Schnäpper (procnias), Erj. (Z.); — 2) der Schnapper (ein Werkzeug), Cig.; — 3) der Hudler, M.
  82. 2. hlastáč, m. großsprecherischer Schwätzer, der Charlatan, Cig., Jan., M.
  83. 1. hlastáti, -ȃm, vb. impf. 1) schnappen, haschen, nach etwas gierig greifen; po čem h., Cig., Jan., C., Lašče- Erj. (Torb.); po sapi hlastati, Vrtov. (Km. k.); — ljudje so hlastali le po čarovnih stvareh, Glas.; — gierig essen oder fressen, Mur., Cig., Jan., C., Met., Dol.; — 2) schnell arbeiten, hudeln, C., Z.; — tudi: hlástati.
  84. 2. hlastáti, -ȃm, vb. impf. großmäulig reden, prahlen, schwätzen, Mur., Cig., Jan., C., Gor.; — prim. stsl. hvastati, prahlen. (?)
  85. hlastàv, -áva, adj. großmäulig, großthuerisch, schwatzhaft, Cig., Jan., Hal.- C.
  86. 1. hlastȃvəc, -vca, m. 1) der Schnapper, Cig.; — gieriger Esser, (hlástavec) Mur.; — 2) der Hudler, Z.
  87. hlastȃvka, f. die Krokodilschildkröte (chelydra), Erj. (Z.).
  88. hlastę́žən, -žna, adj. gierig, gefräßig, Cig., Lašče- Erj. (Torb.); povodnja perutnina, hlastežna po samih ribah in žabah, LjZv.; hlastežno smo pojedli kruh, LjZv.
  89. hlastína, f. der Traubenkamm, die abgebeerte Traube, Cig., Vrtov. (Vin.), SlGosp.- C., Nov., Vest.; vino brez hlastin, gerebelter Wein, Ip.- Erj. (Torb.).
  90. hlástniti, hlȃstnem, vb. pf. 1) schnappen, Cig., Jan., Lašče- Erj. (Torb.); — haschen, packen, gierig ergreifen, Cig., Jan.; — 2) etwas mit Gier oder Hast thun: z roko h., mit der Hand irgend wohin fahren, M.; h. koga, jemanden schlagen, C., Z.; gäh hervorbrechen, Jarn.; kvišku h., in die Höhe fahren, Cig.; črez prag h., hastig die Schwelle überschreiten, SlN.; h. na koga, jemanden anfallen, Cig., C.
  91. hlastovína, f. coll. leere Traubenkämme, C., Z.
  92. hlaščetən, -tna, adj. habsüchtig ("hlasčeten"), rokopis iz 15. stol.- Let. 1889, 159.; — prim. 1. hlastati.
  93. hlẹ̀b, hlẹ́ba, m. 1) der Laib; hleb kruha, ein Laib Brot; — cuker v hlebih, der Zucker in Hüten, der Hutzucker, Cig., DZ.; — 2) Brot, bes. Weißbrot, C., jvzhŠt.; hleb dela obraz lep, Ravn.; kdor je h kruhu rojen, nikdar hleba ne doseže, Npreg.- Jan. (Slovn.); če bi bil hleb, zobje se dobe, Npreg.- Valj. (Rad).
  94. hlẹ̑bar, -rja, m. der Brotverkäufer, Z.
  95. hlẹ́bast, adj. = hlebčast, Z.
  96. hlẹ́bavəc, -vca, m. der Brotmann, Z.; delavec je hlebavec, Arbeit bringt Brot, Cig.
  97. hlẹ̑bčast, adj. laibförmig, M., Z.
  98. hlẹ̑bčək, -čka, m. dem. hlebec; 1) das Laibchen, — der Brotkuchen, Mur., Cig.; masleni hlebčki, Schmalzkuchen, Mur.; — 2) fedrige Haufenwolken: kadar so hlebčki na nebu, dež cvete, Gor.
  99. hlẹ̑bəc, -bca, m. 1) das Laibchen, Mur., Jan.; nav. der Laib, Rib.- C., BlKr., jvzhŠt.; ogrščični hlebci, Rapskuchen, čresleni hlebci, Lohkuchen, DZ.; — 2) das Weißbrot, Cig., BlKr.; — 3) hlebci, fedrige Haufenwolken, Cig., Tuš.- C.; — 4) hlebec, der Frauenmantel (alchemilla pubescens), Medv. (Rok.).
  100. hlẹ́bən, -bna, adj. brottragend: hlebno polje, Levst. (Zb. sp.).

   22.801 22.901 23.001 23.101 23.201 23.301 23.401 23.501 23.601 23.701  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA