Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

z (23.201-23.300)

  1. hàjdi, interj. (hajdiva, -dimo, -dite, -dita!) auf! wohlan! hajdimo na delo! hajdita z menoj! — prim. nem. heidi! tur. hajdé, Mik. (Et.).
  2. hajdína, f. = ajda, Mur., ogr.- Valj. (Rad); hȃjdina, vzhŠt.
  3. 1. hȃjkati, -am, vb. impf. 1) = 1. hajati, Mik.; — 2) otroka h., einschläfern, jvzhŠt.
  4. 2. hȃjkati, -am, vb. impf. "haj" zurufen, Habd.- Mik.
  5. hȃjžer, m. = aržet, C., Št.- Mik.; — prim. nem. Aser = Sack zum Anhängen, Mik. (Et.).
  6. hàla, interj. holla! C.; Oj hala, hala, Nežica! Npes.-Vraz.
  7. halabȗka, f. der Lärm, das Getümmel, Mur., C., kajk.- Valj. (Rad), Zora.
  8. háłda, f. = haloda, haloza, C.
  9. hálja, f. weites Gewand, das Oberkleid, Mur., Cig., Jan., Dol.; Ogrne haljo do peta, Npes.- Vod. (Pes.); — telo je bilo zavito v dolgo črno haljo, Jurč.; pokrit sè svojo staro haljo leži, Vrt.; — das Kleid, ogr.- M.; = suknja: ženinu novo haljo kupiti, BlKr.- Let.
  10. halō, interj. hallo! Z.
  11. halōckati, -am, vb. impf. hallo rufen, C., Z.
  12. háloda, f. = haloza, C.
  13. halǫ́ga, f. 1) das Gestrüpp, C.; — vom Wasser angeschwemmtes Reisicht, C.; — 2) das Seegras, Valj. (Rad), (haluga) Guts.; der Tang (haluga) Tuš. (R.); — 3) der Fetzen, C.; prim. faloga.
  14. haloti, f. pl. Fetzen, C.; — prim. faloti.
  15. halǫ̑žje, n. coll. das Gestrüpp, C.; das Reisig, bes. angeschwemmtes Reisig, vzhŠt.
  16. háłta, f. = halda, haloza, Ig.
  17. hàm, interj. ham ga! pack ihn! Vrt.; ham, ham! (označuje: pojesti).
  18. hám, m. nav. pl. hami, 1) das Pferdegeschirr nach ungarischer Art (ohne Kummet, nur aus Riemenzeug bestehend), vzhŠt.- C., ogr.- Valj. (Rad); — 2) das Tragband, Hal.- C.; — 3) die Hosenträger, SlGor.- C.; — prim. madž. hám, srlat. chamus, Mik. (Et.).
  19. háma, f. die Hamme, Trst. (Let.) — iz nem.
  20. hȃmati, -am, vb. impf. fressen, essen (v otročjem govoru), C., Z.; schnappen, C.
  21. hamǫ́riti se, -ǫ̑rim se, vb. impf. die Stirne runzeln, Fr.- C.
  22. hamǫ̑t, m. eine große Fischreuse, Z.; — hamot delati = hamotrati se, Cig.
  23. hāndžar, -ra, (-rja), m. velik nož, der Handschar; — hs. iz tur.
  24. hāos, m. prvotna svetovna zmes, sploh: zmes, zmešnjava, das Chaos.
  25. hàp, interj. 1) schnapp! Cig., Jan.; — 2) izraža tudi v otročjem govoru tepenje: če volk pride, ga bomo hap, Vod. (Izb. sp.).
  26. hapák, m. ein noch nicht völlig ausgewachsenes Rind, jvzhŠt., ogr.- C.; — tudi psovka: der Tölpel, C.; sešvedran h., SlN.
  27. hȃpati, -am, vb. impf. 1) mit dem Munde, Maule haschen, schnappen, V.-Cig., Jan., C.; — 2) h. se česa, ergreifen, in Angriff nehmen, C.; — 3) schlagen (v otročjem govoru), C., jvzhŠt.; — prim. hap.
  28. hapę̑tina, f. das Fleisch von im Frühjahr geworfenem, im Winter geschlachtetem, also unreifem Rind, vzhŠt.- C.; — prim. hapak.
  29. hápiti, hȃpim, vb. pf. 1) schnappen, Z.; packen, C.; beißen, Ist.- C.; — 2) = začeti: hapil je moliti, vzhŠt.- C.; — 3) h. se česa, angreifen: h. se plošče, Vest.; etwas beginnen, in Angriff nehmen: h. se dela, vzhŠt.- C.; nauka z dobrim uspehom se h., Let.
  30. hȃpkati, -am, vb. impf. dem. hapati 3), jvzhŠt.
  31. hapljeváti, -ȗjem, vb. impf. anfangen, h. se česa, etwas unternehmen, vzhŠt.- C.
  32. hápniti, hȃpnem, vb. pf. 1) schnappen, V.-Cig., Jan.; h. po čem, Vod. (Izb. sp.); packen, C.; — 2) h. se česa = lotiti se, C.
  33. harè, -ę́ta, n. = konj (bolj zaničljivo), vzhŠt.- C., Trst. (Let.).
  34. hárec, -rca, m. = boj, ogr.- C.; — prim. madž. harcz = boj, srvn. harz t. j. herzu! Mik. (Et.).
  35. harína, f. 1) = hare, SlGor.- C.; moža vzeti ni harino ali konja kupiti, Jsvkr.; — 2) schlechtes Pferdefleisch, Hal.- C.
  36. harmíca, f. das Dreißigstamt, Cig.; das Zollamt, die Maut, Jan., C.; — iz madž. harmintz = trideset, C.
  37. harmı̑čar, -rja, m. der Zolleinnehmer, Cig.
  38. harmíčən, -čna, adj. k harmici spadajoč, Zoll-, Mur.
  39. harmōnika, f. glasbeno orodje, die Harmonika; harmoniko vleči, die Harmonika spielen, Zv.; tudi pl. harmonike: na h. delati, die Harmonika spielen.
  40. harpūna, f. metalna sulica z zazobki na vrvci, die Harpune.
  41. harúpa, f. abscheuliche Schlucht, vzhŠt.- C.; — prim. rupa.
  42. hȃsək, -ska, m. der Nutzen, der Vortheil, Mur., Cig., Jan., BlKr., vzhŠt., ogr., kajk.- Valj. (Rad), Štrek.; — prim. hasen.
  43. hȃsən, -sna, m. der Nutzen, der Vortheil, Mur., Cig., Jan., jvzhŠt.; ne hasna, nicht besonders viel: toča je pobila, pa ne hasna (unbedeutend) Z., jvzhŠt.; — prim. madž. haszon, Mik. (Et.).
  44. hȃsniti, -im, vb. impf. nützen: kaj nam to hasni! LjZv.; kaj hasni, was hilft es! Pjk. (Črt.).
  45. hásniti, -nem, vb. pf. et impf. nützen, Mur., Cig., Jan., Št., Dol.; kaj hasne! was hilft es! jvzhŠt.
  46. hasnìv, -íva, adj. Nutzen bringend, nützlich, Mur., Jan.
  47. hasnívost, f. die Nützlichkeit, Jan.
  48. hasnovı̑t, adj. nutzreich, nützlich, ersprießlich, Mur., Cig., Jan., ogr.- Levst. (Rok.), nk.
  49. hasnovı̑tost, f. die Nützlichkeit, die Ersprießlichkeit, Mur., Cig., Jan., kajk.- Valj. (Rad), nk.
  50. hásora, f. = štorja, kajk.- Valj. (Rad); — iz tur., Mik. (Et.).
  51. határ, m. 1) die Grenze, ogr.- C.; — 2) die Gegend, die Landschaft, das Territorium, ogr.- C.; — prim. kotar; madž. határ.
  52. havarı̑ja, f. pokvara na ladiji, die Havarie, DZ.
  53. havbīca, f. neka vrsta topov, die Haubitze, Jan.
  54. hávsniti, hȃvsnem, vb. pf. 1) schnappen, beißen, C., Z.; — 2) einen Schlag versetzen, C.; — prim. šavsniti.
  55. havtáti, -ȃm, vb. impf. schnappen, haschen, Valj. (Rad); — gierig fressen: pes havta, Z., Gor.
  56. hčȃsi, adv. ( t. j. k času) sogleich, Z., Jan. (H.).
  57. hčerínji, adj. der Tochter: Ti, mati, nič ne poslušaj Hčerinjih praznih besed, LjZv.; hčerinji brat, Levst. (Zb. sp.).
  58. hčę̑rka, f. dem. hči; 1) das Töchterlein; — 2) die Schwiegertochter in Beziehung zu ihrer Schwiegermutter, C.
  59. hčę̑rkica, f. = hčerčica, Zora.
  60. həbȃnje, n. das Stoßen; h. srca pomiriti, das Pochen des Herzens beruhigen, Bes.
  61. həbáti, -ȃm, vb. impf. stoßen, M.; s pestjo, z lehtom suvati, Goriška ok., Ip., Kras- Erj. (Torb.); volička se hebata, otroci se hebajo, Gor.
  62. həbníti, hábnem, vb. pf. einen Stoß geben, C., Gor., Bolc; = suniti s pestjo, z lehtom, (hə̀bniti) Goriška ok., Ip., Kras- Erj. (Torb.); — prim. habniti.
  63. hehetáti se, -etȃm, -ę́čem se, vb. impf. kichern, Jan.; tudi brez "se", Jan.; hehetala bodeš, ( Let.).
  64. hę̑k, m. der Chorgesang, Rez.- C.
  65. hę́kniti, hę̑knem, vb. pf. = hepniti, C., vzhŠt.
  66. heksāmetər, -tra, m. šesterostopen verz, šestomer, der Hexameter.
  67. hę́lce, n. das Messerheft, Boh.; — prim. stvn. hëlza, Mik. (Et.).
  68. helioskōp, m. daljnogled za ogledovanje solnca, das Helioskop.
  69. heliotrōp, m. neki kamen, der Heliotrop; tudi neko zemljemersko orodje, das Heliotrop.
  70. helǫ́vec, -vca, m. die Schlüsselblume (primula acaulis), Povir- Erj. (Torb.); (popačeno iz "jaglec").
  71. hę̑mpa, m. der Trottel, vzhŠt.; takov hempa in tepec, Let.
  72. hę̑mpast, adj. einfältig, tölpelhaft, Jan., vzhŠt.- C.; — = prevzeten, Glas.
  73. hę̑mpež, m. der Tölpel, vzhŠt.- C.
  74. hę̑ncaj, interj. potz tausend! Sapperment! Jan.; hencaj te, Bes.
  75. hę̑ncan, adj. = šentan, vermaledeit, Nov.; hencano ga je dal! er hat es ihn gehörig fühlen lassen, Z.
  76. hę̑ncati, -am, vb. impf. okoli mize stoje z ene noge na drugo prestopati ali preskakovati in se tako zagibavati (nekak ples Poljancev na gorenjem Ptujskem polju), Pjk. (Črt.).
  77. hę́njati, * -am, vb. pf. aufhören, Habd.- Mik., Mur., C., ogr.- Valj. (Rad), vzhŠt., Rož.- Kres; — popačeno iz: nehati.
  78. hę̑ntaj, interj. Sapperment! Cig.; hentaj ga! Met.; hentaj te! Z.; da te hentaj! Polj.
  79. hę̑ntati, -am, vb. impf. mit dem Worte hent oder hentaj fluchen, Z., Polj.
  80. hentováti, -ȗjem, vb. impf. = hentati, Z.
  81. hę̑ntraj, interj. = hentaj, Z., Gor.
  82. hèp, interj. tako se zakliče volu, kadar ima nazaj stopiti, SlGor.
  83. hę́pniti, hę̑pnem, vb. pf. h. vola, den Ochsen mit der Peitsche zum Stehen bringen, oder zurücktreten machen, vzhŠt.- C.
  84. herbārij, m. zbirka posušenih rastlin, das Herbarium, Cig. (T.).
  85. heretičȃnstvọ, n. = herezija, Habd.- Valj. (Rad).
  86. hermētičən, -čna, adj. nepropustno zaprt, hermetisch, Cig. (T.).
  87. hētman, m. kozaški glavar, der Hetman.
  88. hevrīstika, f. nauk o iznajdovanju, die Heuristik, Cig. (T.).
  89. hiāde, f. pl. neko sozvezdje, die Hyaden, Cig. (T.).
  90. 1. híba, f. das Gebrechen, der Fehler; konj ima hibo, Cig.; očesna hiba, der Augenfehler, Cig., Žnid.; das Geburtszeichen, Pivka- Cig.
  91. híbast, adj. fehlerhaft, schadhaft, C., M., Z.
  92. hīdra, f. bajesloven zmaj z mnogimi glavami, die Hydra.
  93. hidrāt, m. kemična spojina z vodo, das Hydrat.
  94. hidropāt, m. kdor z vodo zdravi, der Hydropath.
  95. 1. hı̑kati, -kam, -čem, vb. impf. schluchzen, C.
  96. hił, adj. krumm, C.; zurück oder seitwärts gebogen, M.; — na hilo gledati, schielen, C.; ( prim. "nahilje" gledati, schielen, Meg.); — prim. stsl. pohylъ, gekrümmt.
  97. hílast, adj. krumm, gebogen, M., C.; krummhörnig: hilasta krava, Z.
  98. híliti, -im, vb. impf. 1) beugen, krümmen, C., M.; — 2) = škiliti, C., Z.
  99. hı̑lj, m. der Dinkelweizen (triticum spelta), Ist.
  100. hílja, f. eine Kuh mit zurückgebogenen Hörnern, Cig., Lašče, Zemon- Erj. (Torb.).

   22.701 22.801 22.901 23.001 23.101 23.201 23.301 23.401 23.501 23.601  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA