Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

z (23.101-23.200)

  1. gròš, grǫ́ša, m. der Groschen; — coll. brez groša, geldarm; ima zadosti groša, er hat genug Geld, Slc.
  2. grǫ̑t, m. 1) der Trichter, die Gosse in der Mühle, Habd.- Mik., Cig., Jan., Cig. (T.), BlKr.- Nov., Valj. (Rad); — 2) der Rumpf der Weinpresse, BlKr.; — 3) der Trichter im Stalle (skozi grot mečejo seno s poda v hlev), Vrt.; — 4) der Abgrund, Jan.; — prim. stvn. grant, krant, Gefäß für Flüssigkeiten, Mik.; bav. grand, der Trog, C.
  3. grota, f. der Leiterwagen, Rez.- C.; = pl. grote, Guts.- Cig.; — prim. srvn. gratte, Korb, kor.-nem. gratte, zweirädriger Wagen, C.
  4. grǫ̑tati, -am, vb. impf. g. z rokami, trichterförmig mit den Händen kreisen, Telov.
  5. grǫ́žati, -am, vb. impf. g. kaj, etwas umrühren, in etwas herumwühlen, Jan., ogr.- C.; z žlico grožati vročo hrano, juho, ogr.- C.; — prim. 1. groziti, grez-niti.
  6. gŕpa, * f. 1) der Maiskuchen, vzhŠt.- C.; turščična pogača na vernih duš dan, Fr.- C.; — 2) die Honigwabe, die Wachsscheibe, ogr., Fr.- C.; — prim. prga.
  7. grtúne, f. pl., Cig., Zilj.- Jarn. (Rok.), Štrek., pogl. gratune.
  8. grúča, f. der Klumpen; g. rude, eine Erzstufe, Cig. (T.); granitna g., ein Granitblock, Cig.; gruče zlata, Ravn.; g. masti, ein Fettklumpen, Cig.; v gruče se lomiti, sich klümpern, Cig., Jan.; eine Mehrheit zusammengedrängter Dinge: g. lešnikov, Notr.- Lašče- Levst. (Rok.); g. fig, Dalm.; die Gruppe: g. ljudi, nk.; v gručah stoje znanci, Jurč.; — prim. it. gruzzo, der Haufe, Levst. (Rok.).
  9. grúčav, adj. klumpig, derb: gručava ruda, das Derberz, Cig. (T.); največ je kamena sol gručava, Erj. (Min.); = poln gruč, Jan.
  10. grúda, f. die Scholle, die Erdscholle; pod grudo koga spraviti, jemandes Tod verursachen, ogr.- C.; pod grudo iti, sterben, Št.- C.; gefrorener Koth und Schnee auf den Straßen, Rib.- M., C.; — der Klumpen, Mur., Cig., Jan., Cig. (T.); g. zlata, ein Klumpen Gold, Cig.; g. apnenega kamena, Dol.; g. soli, ein Klumpen Salz, der Salzstock, SlGor., Fr.- C.; krvna g., der Blutkuchen, Erj. (Som.).
  11. grúdəlj, -dlja, m. der Bartgrundel (cobitis barbatula), Z., Blc.-C.; — iz nem.
  12. grúdən, -dna, adj. voll Klumpen, holprig, Z.; če so božične kvatre lužne, to so velikonočne grudne (voll gefrorener Erd-, Schnee- und Eisklumpen), Erj. (Torb.).
  13. grúditi, -im, vb. impf. 1) in Klumpen zertheilen: g. se, sich klümpern, Cig.; — 2) zerbeißen, Jarn., Cig.; kruh g., Jurč.; suhe skorjice g., Andr.; g. orehe = z zobmi treti, Svet. (Rok.); kost g., an einem Beine knorpeln, Cig.; krava travo grudi, frisst Gras, Jap., Hip.- C.; — trdo cesto g., eine holprichte Straße wandern, Z.; — pren. besede g., ein Wortklauber sein, V.-Cig.; — 3) plagen: lakota ga grudi, Cig.; mraz me grudi, es fröstelt mich, Jan.; skrb me grudi, die Sorge peinigt mich, Let.- C.; — tudi: grudíti.
  14. grȗj, m. die Muräne (muraena helena), Erj. (Z.); — prim. hs. gruj, it. grongo.
  15. grúliti, -im, vb. impf. girren, Mur., Cig., Jan.; golob gruli, Z.
  16. grúmbəlj, -blja, m. kleiner Heuhaufen: manj suho travo v grumblje raztrosijo, ogr.- C.; — prim. hs. grumen, der Klumpen.
  17. grùnt, grúnta, m. = zemljišče, der Bauerngrund; — iz nem.
  18. grúntati, -am, vb. impf. g. vodo, den Wassergrund suchen, Z.; g. morje, Npes.-Vraz; — grübeln; — iz nem.
  19. grúntən, -tna, adj. Grund-: grȗntne bukve = zemljiščna knjiga.
  20. grustíti, -ím, vb. impf. 1) ekelhaft machen: (vojaško veselje) jim grusti vse ostale radosti, LjZv.; — 2) anekeln: to me grusti, C.; — 3) g. se koga, jemanden scheuen, C.; — 4) grusti se mi kaj, es ekelt mich etwas an, Cig., Jan., ogr.- Mik., Dol.; — es verdrießt mich, ich habe keine Lust, Z.; nikdar se mu ni grustilo pridigovati, Krelj; grusti se mi delati, Z.
  21. grustljìv, -íva, adj. ekelhaft, Z.
  22. grúša, f. grober Sand, Schotter, Cig., Zora- C.
  23. grúšati, -am, vb. impf. zerbröseln, Z.
  24. grȗšč, m. der Schotter, Ip.- Erj. (Torb.); — der Gebirgsschutt, Erj. (Min.); še več grušča, nego Sava sama, prinašajo njeni mnogi pritoki, Erj. (Izb. sp.); — pravilno morda: grušič, prim. gruh.
  25. grȗšič, m. grober Sand, Schotter, zerbröckelter Kies, Z., Vrtov. (Km. k.), Nov.- C.; — prim. grušč.
  26. grúškovəc, -vca, m. = hruškovec: 1) der Birnbaumstamm, das Birnbaumholz, Mur., Mik.; — 2) der Birnmost, Mur.
  27. grúškovina, f. das Birnbaumholz, Mur., Cig., Jan.
  28. grùšt, grúšta, m. = oder; — iz nem. Gerüst.
  29. grúžav, adj. = garjav, Rez.- C.
  30. grúže, f. pl. = garje, Rez.- C.
  31. gúba, f. 1) die Falte; obleka gube dela; v gube devati, falten; die Runzel; v gube usta nabirati, den Mund runzeln, C.; — v dve gubẹ̑ se držati, eine gebeugte Haltung haben; hrbet mu je hotel lesti v dve gube, Jurč.; otrok je zlezel v dve gube, Jurč.; — gube, die Schraubenwindungen, Fr.- C.; — = pola: koliko gub ("gubi") ima krilo? Dol.; — (v) dve gube, zweifach, doppelt, Meg., Boh.; dve gube plačati, doppelt zahlen, Dalm., Rec.- Let.; dve gube moč, doppelte Kraft, Dalm.; tri gube krono nosi, er trägt eine dreifache Krone, Trub. (Post.); v dve gúbi, doppelt, Dict., Cig. (T.); pet gub, fünffach, Boh.; v deset gub, zehnfach, Dict.; na dve, tri, štiri gube plesti, zwei-, drei-, vierfädig flechten, SlGor.; vlakno v tri gube spleteno, Jurč.; — dvojo gubo = (v) dve gube, doppelt, C.; storite dvojo gubo po nje delih, Dalm.; — 2) die Barbe (barbus plebeius), Notr.- Erj. (Torb.); — tudi: gubà, Valj. (Rad).
  32. gubáč, m. 1) der Faltenzahn, Cig. (T.); — 2) gȗbač, die Knopper, ogr.- Valj. (Rad).
  33. gubána, f. = gubanica, Cig., Nov.- C., Goriš.- Štrek. (LjZv.).
  34. gubánčiti, -ȃnčim, vb. impf. falten, Jan., Šol., C.; čelo g., die Stirne runzeln, C.
  35. gubánəc, -nca, m. 1) die Falte am Kleide, C.; — die Runzel, C.; — 2) = devetogub, Cig.; — 3) das Geißblatt (lonicera caprifolium), Orehovlje na Ipavi- Erj. (Torb.).
  36. gúbast, adj. faltenförmig, runzlicht, Cig., Jan., C.; faltig, Mur.
  37. gubàt, -báta, adj. faltig, runzelig, Cig., Vrt.
  38. gubáti, -ȃm, vb. impf. falten, in Falten legen, falzen, Cig., Jan., M.; g. se, Falten bilden: obleka se je gubala, Jurč.
  39. gubilíšče, n. der Ort der Hinrichtung, DZ.
  40. gubı̑tək, -tka, m. = izguba, der Verlust, h. t.- Cig. (T.).
  41. gubíti, -ím, vb. impf. 1) schädigen, zugrunde richten, verderben, M., C.; bolezen me gubi, Fr.- C.; gubi ga, seine Kräfte nehmen ab, Fr.- C.; Psa le uroki gubijo, Danj. (Posv. p.); — 2) verlieren, Kor., Rez.- Cig., Jan., ogr.- C., Zora; pernica perje gubi (federt), Cig.; svoje dni g., seine Zeit verlieren, C.; srce g., den Muth verlieren, Cig.; — voda se gubi pod zemljo, Z.; čebele se gube na paši, Lašče- Levst. (Glasn.); glas se gubi, die Stimme verhallt, Cig.
  42. gúbnọ, n., Dict., Dalm., Trub., Jap., jvzhŠt., pogl. gumno.
  43. gȗdək, -dka, m. das Ferkel, BlKr., vzhŠt.- C.
  44. gúgałən, -łna, adj. zum Schaukeln gehörig, nk.
  45. gúgalica, f. die Schaukel, Cig., Jan., DZ., Valj. (Rad).
  46. gúgati, -gam, vb. impf. schaukeln; g. se, sich schaukeln; — wackeln, Cig., Jan.; zob, miza, guga (guglje), Cig.; schwanken, Cig., Jan.
  47. gúgljav, adj. schaukelnd: Zibelka gugljava, zibelka mala, DSv.
  48. 1. gȗkati, -kam, -čem, vb. impf. girren, Z., Jan. (H.).
  49. 2. gȗkati, -am, vb. impf. z deščico na vrvci privezano mahati po vzduhu, da daje hukajoč glas od sebe, Koborid- Erj. (Torb.); — prim. hukati.
  50. gúla, f., Jan., Z., C., pogl. gulja 1).
  51. gúliti, -im, vb. impf. 1) wetzen, reiben, abnützen, abreiben, Jarn., Mur., Cig., Jan., Erj. (Torb.); g. se, sich reiben, Cig., Jan.; psi se gulijo = se igrajo, Jarn.; — die Rinde, die Haare, die Haut abwetzen, schinden, Cig., SlGor.; — osla s palico g., (prügeln), Vod. (Izb. sp.); — g. kaj, = brez zob jesti, C.; — 2) schlecht geigen, fiedeln, Jan., C.; — vsak svojo guli = vsak svojo gode, Gor.; — 3) ausziehen, schinden ( fig.), prellen, bedrücken, Cig., Jan., nk.; gulijo ga, dokler čutijo, da ima kak krajcar, jvzhŠt.
  52. gúlja, f. 1) die Schindmähre, Z.; — 2) das Schwein, Jan., SlGor.- C.; — 3) kleine, elende Wirtschaft, die Frette, C.; — prim. guliti.
  53. gúljenje, n. das Wetzen; — das Schinden ( fig.).
  54. gúmast, adj. gummicht, Cig.; gumaste smole, die Gummiharze, Cig. (T.).
  55. gumbala, f. = gumbela, Z.
  56. gumbela, f. das Maiglöckchen (convallaria majalis), vzhŠt.- C.; — prim. gumbala.
  57. gumbelica, f. die Weißwurz (convallaria latifolia), Cig.
  58. gumigūt, m. neka smola in iz nje napravljena barva, das Gummigutt, Cig.
  59. gumníšče, n. 1) die Tenne, die Dreschtenne auf dem Felde, Mur., Cig., Jan.; — 2) der Platz, wo eine Tenne war, Mur.; — 3) der Vogelherd, C.
  60. gumnı̑ški, adj. zur Tenne gehörig, Z.
  61. gumovína, f. Gummiwaren, DZ.
  62. gȗmpast, adj. 1) keulenförmig, Cig.; — stumpf: gumpasta igla, Z.; — (o kipih) nicht genug bearbeitet, C.; — 2) pren. ungeschlacht, flegelhaft, roh, C., M., Z.; — dumm, Cig.
  63. gúna, f. freier Platz im Dorf, wo zwei Wege sich kreuzen, Štrek.; — "svet za hišo ali okolo hiše", Krn- Erj. (Torb.); — pogl. gumno.
  64. gȗnca, f. die Schaukel, Cig., ZgD., Gor.- M.
  65. gȗncati, -am, vb. impf. schaukeln; g. se, sich schaukeln, Cig., Jan., Kr.; wackeln, C.; voz se gunca, Z.
  66. gúngəlj, -glja, m. der Baumknoten, der Knorren, C.; — der Finger- oder Fußknöchel, Rez.- C.; — prim. it. gongola, die Halsgeschwulst, C. (?)
  67. gungljáti, -ȃm, vb. impf. mit großen, mageren Füßen einhergehen, Rez.- C.; — prim. gungelj.
  68. gúnj, m. die Kotze, Cig., Jan., C., BlKr., jvzhŠt.
  69. gúnja, f. die Kotze, C.; — kotziges Kleid, Trst. (Let.), Mursko polje; — prim. it. gonna, srlat. gunna, Mik. (Et.).
  70. gunjár, -rja, m. der Kotzenverfertiger, Jan.
  71. gúnjast, adj. kotzig, zottig, C., Z.; gunjast pes, vol, ob Muri- Trst. (Let.).
  72. 2. gúra, f. nekak gumb iz smole, Dol.
  73. guráča, f., nam. igrača, Mur., C., vzhŠt.; latinščina mu je bila gurača, Raič ( Let.).
  74. gúrati, -am, vb. impf. 1) abnützen, schartig, stumpf machen, Fr.- C.; nož g., Z.; — 2) über die Kräfte anstrengen, plagen, C.; živino g., Z.; g. se (tudi: gurati), sich plagen, Goriš.- Štrek. (Let.), Gor.
  75. gúrati se, -am se, vb. impf., nam. igrati se, C., Mik., vzhŠt.; (g. si, Jan.).
  76. gúšavka, f. 1) die Kropfige, Jan.; — 2) bodoča g., der kropfige Stachelbauch oder Kugelfisch (tetraodon hispidus), Erj. (Z.).
  77. gúštara, f. die Bouteille, Vrtov. (Vin.); — prim. hs. goštara iz novogr. γαστέρα, Dan.
  78. gutapȇrča, f. neki posušen drevesni sok, die Guttapercha, Cig. (T.), DZ., nk.
  79. gvajacīn, m. das Guajazin ( chem.), Cig. (T.).
  80. gvājakov, adj. Guajak-: gvajakova kislina, die Guajaksäure, Cig. (T.); gvajakova smola, das Franzosenharz, Cig.
  81. gvir, m. = bubuj, Z., Frey. (F.); pogl. 2. vir.
  82. hà, interj. bah! ha, kaj je meni za to! — ha, ha! ali: ha, ha, ha! (izraža smeh); — há? tako vpraša, kdor ni razumel česa.
  83. habȃckati, -am, vb. impf. mit einem Stößel stoßen, Zora.
  84. 1. hábati, -am, vb. impf. 1) puffen, Z.; stoßen, Cig.; z rogovi h., Gor.; — 2) wehen: vročina haba od koga ali česa, Dol.; plamen haba = šviga, C.; — 3) ungeschlacht, plump einhergehen, C., Z.; — 4) = bahati, C.; — 5) = bljuvati, Kras; — prim. hebati.
  85. 1. habljáti, -ȃm, vb. impf. 1) flattern, Z.; — 2) prahlen, M.
  86. 2. habljáti, -ȃm, vb. impf. hastig zusammenklauben, C.
  87. habljénje, n. das Beschädigen, das Verderben, Z.
  88. hábniti, hȃbnem, vb. pf. 1) stoßen, puffen, Cig., Kras; mit der Faust o. dem Ellbogen stoßen, Štrek.; prim. hebniti; — 2) schwach, müde werden, C.; hinsinken, hinstürzen, Cig., Nov.- C.
  89. hábnjenje, n. das Ausstoßen ( z. B. beim Fechten), Cig.
  90. habrȗn, m. der Prahlhans, vzhŠt.- C.
  91. hacáti, -ȃm, vb. impf. schwerfällig einhergehen, breit einherschreiten, C.; (o medvedu), Zora; hacal je po slami okoli konja, LjZv.; — prim. kor.-nem. hatsch'n, schleppend einhergehen.
  92. hȃdra, f. das Kopftuch der Weiber, vzhŠt.- C.; prim. adra; iz nem. "Hader".
  93. hadrijȃn, m. die Bärwurz (meum athamanticum), M., C., Medv. (Rok.).
  94. hahár, -rja, (-ra), m. der Henker, der Peiniger, vzhŠt.- C., ogr.- Valj. (Rad); — prim. srvn. hahaere, Mik. (Et.).
  95. hahljȃnje, n. 1) das Hervorsprudeln; — 2) das laute Lachen, Jan.; predrzno h., Vrtov. (Sh. g.).
  96. hahljáti, -ȃm, vb. impf. 1) hervorsprudeln, Jan.; iz soda hahlja, Z.; voda iz lukenj hahlja, Vod. (Izb. sp.); iz breznov vode hahljajo, Škrinj.- Valj. (Rad); — 2) hervordampfen, C.; že zjutraj žganje iz njega hahlja, Slom.; — 3) h. se, grob, laut lachen, Jan., C., BlKr.- M.; nepristojno se h., Cv.
  97. hȃj, interj. 1) lass! haj ga (hajta, hajte!) lass(t) ihn! C.; — haj, haj! tako se kragulj odganja od kokoši, C.; — iz: nehaj, C.; — 2) haj tuja haj! (tako se poje o zibanju deteta).
  98. hȃja, interj. = haj 2): Oj tuja haja, mladi sin, Npes.-Vraz.
  99. hȃja, f. tölpisches Weib, Zilj.- Jarn. (Rok.).
  100. 2. hájati, -jam, -jem, vb. impf. sich kümmern: h. za kaj, Ist.- C., SlN.- C.; — h. za čim, sich kümmern, sich bestreben, ogr.- C.; — hs.

   22.601 22.701 22.801 22.901 23.001 23.101 23.201 23.301 23.401 23.501  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA