Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

z (22.901-23.000)

  1. gŕbavəc, -vca, m. 1) der Höckerige, der Bucklige, Habd.- Mik., Cig., Jan.; — 2) der Runzelige, Mur.
  2. grbavẹ́ti, -ím, vb. impf. runzlicht werden, Fr.- C.
  3. grbȃvičast, adj. = runzelig, Jan. (H.).
  4. grbavíčiti, -ı̑čim, vb. impf. runzeln, Jan. (H.).
  5. grbavína, f. die Unebenheit, die Erhöhung, V.-Cig.; grbavine na cestišči zravnati, Levst. (Cest.); grbavine ptičjih možganov, Let.
  6. grbáviti, -ȃvim, vb. impf. 1) = grbiti: krümmen, Jarn.; — 2) runzeln, Mur.
  7. gŕbavka, f. 1) die Bucklige, Z.; — 2) die Runzelige, Mur.
  8. grbȃvs, m. der Bucklige ( zaničlj.), Valj. (Rad).
  9. gȓbəc, -bca, m. 1) der Höckerige, Cig., Jan., Nov.- C.; — 2) = grbuljec, Z.- Cig.; — 3) labod g., der Höckerschwan, Erj. (Ž.).
  10. gŕbica, f. dem. grba; pri najpopolnejši gladkosti ostanejo še neznatne grbice, Žnid.
  11. gŕbiti, gȓbim, vb. impf. 1) buckelig machen, krümmen, Cig., Jan.; mačka se grbi, die Katze krümmt den Rücken, Z.; živina hrbet grbi, Nov.- C.; — 2) runzeln: čelo g., Cig., Fr.- C.; runzelig machen: starost in bolezen ne bo njih nebeške lepote nič več grbila, Ravn.; knittern, Jan.; g. se, runzelig werden, Cig.; tudi mrtve ovce koža blizu volka se začne grbiti ino krčiti, Bas.; g. se, einschrumpfen, Jan.
  12. grbováča, f. die Runzelige: vrba grbovača, Danj. (Posv. p.).
  13. gŕbovən, -vna, adj. Wappen-, Cig., Jan., Cig. (T.); grbovni ščit, das Wappenschild, DZ.
  14. grbȗljəc, -ljca, m. der Buckelochs, der Zebu, Z.- Cig., Erj.- C.
  15. gŕča, f. 1) der Knoten im Holze, der Knorren; — grče na prstih, die Gelenkknochen, Dict.; g. na niti, der Knoten am Faden, C.; — pren. stara grča, trden, star človek, ein altes Haus, Levst. (Zb. sp.); — 2) die Knotengeschwulst, die Beule, Mur., Cig., Jan., Boh.- M., C.; Gospod te bo udaril s hudimi grčami na kolenih in stegnih, Dalm.; — grče v grlu, die Halsbräune, Z.; — 3) das Euter (= vime), Goriš.- Erj. (Torb.); — 4) der Klumpen, Fr.- C.; der Brocken: g. mesa, Rez.- C.; — 5) ein Krug mit engem Halse, Guts., Jarn., C.; — 6) = grčasta tabačna pipa: grgranje neosnažene grče, Jurč.; — 7) der essbare Lerchenschwamm, V.-Cig.
  16. grčánək, -nka, m. das Halszäpfchen, Mur.; — prim. grčanjek.
  17. gŕčati, -ím, vb. impf. knurren: pes grči, Z., C., Staro Sedlo- Erj. (Torb.); medved grči, der Bär brummt, C.; Kaj tam grče, kaj tam zvone? Preš.; murren, Štrek.; — girren: grlica grči, BlKr., C.; schnurren, Cig.; röcheln, Cig.; rollen, rasseln, Mur., Fr.- C.
  18. gŕčav, adj. knorrig, knotig; g. les; — pren. roh, ungebildet, M.; g. značaj, SlN.- C.
  19. grčavína, f. knorriges Holz, Blc.-C.
  20. gŕčavka, f. der Knotenstock, Jan., LjZv.
  21. gŕčiti se, -im se, vb. impf. breza se grči, die Birke masert sich, Cig.; — prim. grča.
  22. gȓd, gŕda, adj. hässlich; g. obraz; grdo je bilo videti, es bot einen häßlichen Anblick; grda mati, dobro kosilo, kein Unglück ohne Glück, Npreg.- Cig.; g. pot, schlechter Weg; grdo vreme, garstiges Wetter; — unfreundlich; grdo gledati, grdo se držati, eine unfreundliche, finstere Miene machen; grdo delati s kom, jemanden übel behandeln, misshandeln; arg; grdo so ga nabili, grdo je padel, Gor.; z grdo, mit unsanften Mitteln, mit Zwang, mit Gewalt; če ne gre z lepo, pa z grdo; grda navada, eine Unsitte, Cig.; grdo preklinjati, abscheulich fluchen; unflätig: grde besede, grdo govoriti; grdo govoriti o kom, jemand lästern, Cig.; grd jezik imeti, eine böse Zunge haben, ein Lästermaul sein; — ne bodi grdo rečeno, mit Respect zu melden, jvzhŠt.; = ne bodi grdo reči, Str.
  23. grdȃvš, f. abscheuliches Wesen ( n. pr. golazen, mrhovina), C.; tudi o človeku, C.; grdavš lakotna! Jurč.; (grdavš, m., Cig.).
  24. gŕdən, -dna, adj. abscheulich, vzhŠt.- C.
  25. gȓdež, m. 1) der Abscheuliche (im moralischen Sinne); Jezusa so ti grdeži moriti hoteli, Ravn.; — 2) das Ungeziefer, Hal.- C.; — 3) der Makel, Cig., C.
  26. grdı̑n, m. der Abscheuliche; Mrežo si, pajek, grdin, nedolžnim mušicam nastavil, Zv.
  27. grdína, f. 1) die Abscheulichkeit, Valj. (Rad); — 2) ein abscheuliches Wesen: der Schurke, Valj. (Rad); das Gespenst, Rez.- C.; der Drache, Rez.- Baud.
  28. grdíti, * -ím, vb. impf. 1) hässlich machen, entstellen, Cig., Jan.; — 2) lästern, beschimpfen, verleumden, Cig.; tadeln, Blc.-C.; — g. se, zanken, M., Tolm.- Štrek. (Let.); jaz bi mu že pokazal, pa se nečem ž njim grditi, Gor.; — 3) g. se, anekeln: grdi se mi kaj, vzhŠt.- C.; svet se mi grdi, M.; — 4) g. se, zürnen, Cig.; — 5) g. se, prahlen, Kast.- C.; levinji se lisica grdi, Vod. (Izb. sp.).
  29. grdı̑vəc, -vca, m. der Lästerer, der Beschimpfer, Cig.; der Anschwärzer, Valj. (Rad).
  30. gȓdnja, f. die Beschimpfung: grdnja tvoja ga ne žali, Levst. (Zb. sp.).
  31. grdóbəc, -bca, m. der Abscheuliche, Cig., jvzhŠt.
  32. grdoglę́diti, -glę̑dim, vb. impf. scheel ansehen: oko, katero svojega očeta grdogledi, Ravn.; vaščanje so me prej grdogledili in mi nagajali, LjZv.; grdogledili so ga zato, da je govoril z gospodi po slovensko, LjZv.
  33. grdoglę́dnost, f. = grdogledost, Z.
  34. grdúha, f. abscheuliches Weib, vzhŠt.- C.
  35. grę́ba, f. der Kloß, der Erdkloß, V.-Cig., Rib.- M.; s koreninsko grebo kaj presaditi, Cv.; g. sirovega masla, ein Striezel Butter, Cig., C., Nov., Gor.- M.; grebe sirovega masla se kisajo, če se zdajci maslo ne skuha, Vod. (Izb. sp.); — prim. nem. Griebe, C.
  36. grebástati, -am, vb. impf. kratzen, scharren, Mik., Dol.
  37. grẹ́bati, * -bam, -bljem, vb. impf. 1) scharren, Mur.; sneg g., Schnee schaufeln, Jarn.; — 2) kratzen, C.; — 3) = grobati, senken, gruben: trte g., Mur.
  38. grebȃvsati, -am, vb. impf. 1) raffen, haschen: z gobcem, z roko g., Fr.- C.; — 2) heftig kratzen, C., (grab-) Z.
  39. grebávsniti, -ȃvsnem, vb. pf. 1) raffen, Fr.- C.; — 2) heftig kratzen, (grab-) Z.
  40. grę̑bəc, -bca, m. die Griebe, Savinska dol.; — iz nem.
  41. grebę̑n, m. 1) der Wollkamm, die Krämpel, Cig., Jan., DZ.; — veliki g., die Flachsraufe, Fr.- C.; die Hechel, Jan.; — pren. na g. dejati koga, durchhecheln, ZgD.; pl. grebeni, = greben, Z.; na ahlah ali grebenih, Trub. (Post.); — z železnimi grebeni so njih trupla trgali, Jsvkr.; — 2) kammähnliche Dinge: der Weberkamm, Mur., Cig., C., Gor.; — die Nabe des Rades mit den Speichen, ogr.- C.; — das Kronrad ( z. B. in der Uhr), V.-Cig.; železno zobato kolo pri žagi, Notr.; — die Bezahnung am Hundehalsband, Cig.; — der Rückgrat, C.; lopatični g., die Schultergräte, Erj. (Som.); — der Hahnenkamm; g. mu raste (o človeku), es schwillt ihm der Kamm, Cig.; — der Rist am Pferdehals, Cig.; — der Grat ( mech., geogr.), Cig. (T.); die Klippe, das Riff, Habd.- Mik., Cig., Jan., C., Jes.; — der Gebirgskamm, Cig., Jan., Cig. (T.), Jes.; — 3) razne rastline: zmajev g., die blaue Mannstreu (eryngium amethysticum), C., die Feldmannstreu (e. campestre), Cig., = lintvrnov g., Medv. (Rok.); — petelinov g., der Erdbeerspinat (blitum capitatum), Erj. (Rok.); — modrasov g., eine Art rothe Waldblume, C.
  42. grébən, -bna, adj. leicht zu krämpeln oder zu kämmen: grebna volna, preja, ogr.- C.
  43. grebę́nanje, * n. 1) das Krämpeln; — 2) der Krämpelbeleg, DZ.
  44. grebę̑nast, adj. 1) kammartig, Cig., Jan.; — grebenaste gore, das Kammgebirge, Jes.; — 2) mit einem Kamm versehen, Z.; grebenasti petelin, Fr.- C.; — gezähnelt, Mur.
  45. grebę́nčiti, -ę̑nčim, vb. impf. nos g., die Nase rümpfen, Gor.- Mik.; — g. se, zornig sein, Z.
  46. grebeníca, f. 1) das Hechelbrett, Mur., Nov.; — 2) das stachelige Hundshalsband, Mur., Cig., Jan., C., Poh.; — 3) der Nadelkerbel (scandix pecten), Medv. (Rok.); — prim. greben; — 4) der Ableger, der Absenker ( z. B. von Weinreben); rastline pomnožavati s sadikami, grebenicami itd., Zv.; prim. grebsti, grobanica.
  47. grebenı̑čar, -rja, m. 1) der die Reben senkt, Cig.; — 2) der mit einem stachligen Halsband versehene Hund, Z.
  48. grebeník, m. die Kammschmiele (Koeleria cristata), Medv. (Rok.); — das Kammgras (cynosurus cristatus), Z.
  49. grebenína, f. das Riff: jezerska, lagunska g., das Lagunenriff (Atoll), Cig. (T.); koralna g., das Korallenriff, Jes.
  50. grebę́niti, -ę̑nim, vb. impf. = grebenati: pren. g. koga za hrbtom, verleumden, Raič ( Let.).
  51. grebę́novəc, -vca, m. das Kammerz (Markasit), Cig. (T.), C.
  52. grebenúša, f. die Kreuzblume (polygala), Tuš. (B.).
  53. grę́bica, f. dem. greba; das Erdklößchen: (rastlino) z dobro grebico okoli koreninic izposaditi, Cv.
  54. grę́biti se, -im se, vb. impf. klößig werden, Rib.- M., Z.
  55. grẹ̑bkati, -am, vb. impf. kraspeln, gelinde kratzen, Cig.
  56. grebljáti, -ȃm, vb. impf. z grebljo čistiti, auskrücken, Cig.
  57. grę̑bljica, f. dem. greblja; 1) die Scharre; die Ofenkrücke; — 2) = pogrebalnik, das Streichbrett beim Getreidemessen, vzhŠt.- C.; — 3) die Jäthacke, Polj.; — 4) die Setzwage, die Schrotwage, h. t.- Cig. (T.), Sen. (Fiz.).
  58. greblọ, n. 1) = greblja, grebljica 1), vzhŠt., ogr.- C., Rez.- C.; — 2) der Rechen, ogr.- C.; — 3) die Riffel, Jan. (H.); — 4) das Skelet, C., Z.
  59. grę̑bnik, m. die Nelkenwurz (geum), Strp.
  60. grébsti, grébem, vb. impf. scharren, graben; kratzen, C.; — vino grebe po grlu, der Wein kratzt, Cig.; — to me grebe, das grämt mich, Cig.; prim. grabiti.
  61. grę̑d, -ı̑, f. 1) die Stange, worauf die Hühner über Nacht ruhen, der Hühnersitz, C., Z., Mik.; kure gredo na gred, Z.; na gredi niti jedne kokoši ni bilo, LjZv.; tudi: pl. gredi, der Hühnersitz, Cig., C.; die Hühnerleiter, Cig.; — 2) der Schwebebaum (pri telovadstvu), Cig. (T.), Telov.; — 3) die Stufe, die Staffel, C.; kamenena, v kamen vsekana g., die Felsenstufe, Cig., C.; — pl. gredi, die Stiege, Cig., Ravn. (Abc.); — trdotne gredi, die Härtescala, Erj. (Min.); (tudi sing. gred, die Leiter, Mur., Cig.; videl je v spanju gred ali lojtro, Ravn.); — 4) = greda (Gartenbeet), Cig., C.; — 5) vom Dache herabgefallener Schnee, Gor.- Mik.
  62. gréda, f. 1) der Balken: g. iz drevesa, Trub.- Mik.; grede, das Gebälke, C.; — pos. der Breitenbalken im Dachstuhl, der Bundtram, Cig., BlKr., M.; — der Sprießel (im Vogelhause, an einer Leiter), Fr.- C.; pl. grede, die Hühnersitzstangen, der Hühnersitz, Mariborska ok.- C.; — pl. grede, das Aufsteigbrett für Hühner, die Hühnerleiter, vzhŠt.- C.; — 2) das Gartenbeet; gnojna g., das Mistbeet, C., = topla g., Cig.; tople in mrzle grede, ogr.- Valj. (Rad); — pl. grede, die Dünen, Cig. (T.); — 3) der Gang ( min.): rudna g., Cig. (T.); grede delati, Gänge bilden, Erj. (Min.).
  63. grę́dəlj, -dlja, (-dəljna), m. 1) der Pflugbalken, der Grendel; — sam g. ga je, er ist mager, wie ein Grendel, wie ein Skelet, Z., Notr.; konji suhi, kakor sami gredeljni, Glas.; — 2) der Nasenrücken, V.-Cig.; — 3) die Radwelle, Mur., Cig.; pos. bruno, na katero je mlinsko kolo nasajeno, Št.; — 4) der Schiffskiel, V.-Cig., Vrt.; (ladje) se ne najde ne sled ne znamenje gredeljna med valovi, Škrinj.- Valj. (Rad); — prim. nem. Grendel; pa beseda je morda slovanska, Mik. (Et.).
  64. grę́dəljnica, f. 1) trta ali verižica, ki veže gredelj na plužna kolca, die Pflugwiede, die Pfluggrendelkette, C., Cig., Jan., Št.- C., Lašče- Erj. (Torb.); — 2) der Wagebalken, Guts., Cig., Jan., M., Sen. (Fiz.); vaga z gredeljnico, die Balkenwage, DZ.
  65. grédən, -dna, adj. 1) Balken-: grȇdna krivina, DZ.; — 2) Beet-, Cig.
  66. gredę́še, f. pl., Cig., Polj., Zv.; pogl. gradaša.
  67. grédica, f. dem. greda; 1) das Bälkchen, Cig., C.; — der Sprießel (des Vogelhauses, der Leiter), C.; — 2) das Gartenbeetchen; gredíca, Valj. (Rad); — gredíce, Salzgärten, Erj. (Min.); gredice, široke jame, v katere se morska voda napeljuje, Vrt.; — 3) gredíca, die Stufe: kamenita g., C.; — pl. gredice, die Treppe, Cig., C., DZ.
  68. grę̑dnica, f. 1) deska, po kateri živad na gredi (grede) hodi, Fr.- C.; — pl. grednice, vzhŠt.- C.; — 2) die Stufe: iz hlodov seka grednice ali stopnice v gredi, Ravn. (Abc.).
  69. grę̑doma, adv. stufenweise, C., Z.
  70. grégor, -rja, m. 1) babji g., der Weibernarr, Kr.; — 2) kožica, ki se dela na kuhanem mleku, vzhŠt.- C.
  71. grégorək, -rka, m. neka riba: = zet, der Stichling (gasterosteus aculeatus), Vrt.
  72. grégorščak, m. der Monat März, C., kajk.- Valj. (Rad).
  73. grégorščica, f. die Frühlings-Schlüsselblume (primula veris), vzhŠt.- C.
  74. grẹ́h, m. die Sünde; g. storiti, eine Sünde begehen; smrtni, naglavni g., die Todsünde; izvirni g., die Erbsünde.
  75. grẹhótən, adj. sündhaft, lasterhaft, Z., Bes.
  76. grẹjáča, f. die Wärmpfanne, Cig., vzhŠt.- C.
  77. grę̑n, -ı̑, f. die Bitterkeit, die Schwärze des Mostes, vzhŠt.- C.; vino je v greni, Z.
  78. grenadír, -rja, m. posebna vrsta vojakov, der Grenadier; (izprva = Granatenwerfer).
  79. grenčáti, -ȃm, vb. impf. bitter zu werden anfangen: mošt grenča, BlKr.
  80. grenčíca, f. 1) das Bitterwasser, Cig., Jan.; die Bittersalzquelle, Jes.; — 2) das Sodbrennen, Cig., C., Poh.; — 3) eine Art Kirschen, Št.; — 4) der Enzian (gentiana), Z.
  81. grȇnəc, -nca, m. 1) der Bitterstoff, Jan., Vrtov.- C.; — 2) der bittere Geschmack oder Nachgeschmack, Cig.; — der bittersaure Geschmack des Weines nach der Gährung, Dol.; mošt se letos dolgo grenca brani, Levst. (Zb. sp.).
  82. grénək, -nka, adj. bitter; g. kakor pelin, wermutsbitter; — grenke solze točiti; grenka smrt; — prim. bridek.
  83. grenẹ́ti, -ím, vb. impf. 1) einen bitteren Geschmack haben; Cig., C., Valj. (Rad); greni, es zieht ins Bittere, Cig.; — 2) greni mi kaj, es ist mir etwas unangenehm, C.
  84. greníti, -ím, vb. impf. 1) bitter machen; verbittern, verleiden; g. komu veselje, življenje; — 2) grämen: to me greni, das kränkt mich, Cig., C.; — g. se, grämeln, zürnen, V.-Cig., C.
  85. grenkóbən, -bna, adj. mit Bitterkeit versetzt, herb, bitter, Jan.
  86. grenkokǫ́žən, -žna, adj. mit bitterer Schale, Levst. (Zb. sp.).
  87. grenkosládən, -dna, adj. bittersüß: grenkosladni razhodnik = grenkoslad, Vrt.
  88. grenkóta, f. = grenkost, Cig., Jan.; — etwas Bitteres: Z grenkotami ne sili več bolnika, Preš.; grenkọ̑ta, Valj. (Rad).
  89. grę́pa, f. = gruča, kepa, C., Notr.; — palica z grepo ali glavo na konci, Zv.; — pogl. greba.
  90. grę́pati, -pam, -pljem, vb. impf., Z., Jan. (H.), pogl. hrepati.
  91. grẹ̑s, m. 1) der Gries; — 2) kiesiger Sand, Z.; — die Sandbank, C.; — prim. nem. Gries.
  92. grẹšíti, -ím, vb. impf. 1) fehlen, sündigen; (tudi pf. = pregrešiti, eine Sünde begehen, Cig.); g. zoper koga, kaj; — 2) verfehlen: pot g., einen Irrweg gehen, Dict., Cig.; — znali so las zadeti, da niso grešili, Dalm.- C.; — božjih pravd g., Trub., Dalm.; uma grešim = blede se mi, Dol.; — tudi: grẹ́šiti, Dict.
  93. grę̑špa, f. die Runzel, Jan. (H.), Bes.; — prim. it. crespa, Runzel.
  94. grę̑šta, f. ein Kranz (von Zwiebeln, Knoblauch u. dgl.), Nov.- C.; čebulova grešta, SlN.; — pogl. rešta.
  95. greštȃłka, f. trozob, tolkač, s katerim se grozdje tolče, kajk.- Valj. (Rad).
  96. grę́štati, -am, vb. impf. quetschen: grozdje g., kajk.- Valj. (Rad).
  97. grẹ́ti, grẹ̑jem, vb. impf. 1) wärmen; solnce greje; g. se pri peči, na solncu, sich am Ofen, an der Sonne wärmen; železo dejati gret, das Bügeleisen ins Feuer legen; dobro se je greti, po zimi in po leti, Npreg.- Soška dol.- Erj. (Torb.).
  98. grẹ́titi se, -i se, vb. impf. greti se = začenja biti gorko (spomladi), Gor.- Mik.
  99. gŕgavəc, -vca, m. 1) die Gurgel, Rez.- C.; — 2) der Adamsapfel, C.
  100. grgljáti, -ȃm, vb. impf. sprudeln: voda izpod skale grglja, Z.

   22.401 22.501 22.601 22.701 22.801 22.901 23.001 23.101 23.201 23.301  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA