Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

z (22.801-22.900)

  1. grábən, -bna, m. = jarek; — iz nem.
  2. grȃbər, -bra, m. = gaber, vzhŠt.- C., Valj. (Rad).
  3. grȃbeštvọ, n. der Raub, ZgD.
  4. grȃbež, m. 1) der Raffer, raubsüchtiger, habgieriger Mensch, Cig., Mik.; — der Plünderer, Zora; — 2) der Raub, ZgD.; g. po belem dnevi, ein Raub bei hellem Tage, Slovan; božji g., das Sacrilegium, LjZv.; tatvina in g., Diebstahl und Raub, Zora; die Plünderung: v vsakem slučaju grabeža, DZ.; — die geraubte Beute, Jan.; — 3) das Rechen, das Streurechen: v tem gozdu imam g., Svet. (Rok.); — was zusammengerecht wird: z. B. dürres Laub, Jan.; zusammengerechtes Heu, Fr.- C.
  5. grabežljívost, f. die Raubsucht, Jan., C., Zora.
  6. grábiti, grȃbim, vb. impf. 1) raffen; ponudil sem mu črešenj, on pa jih je začel kar g.; — vodo g. = zajemati, Rez.- C.; pot g. pod se, laufen: konji skokoma grabijo pod se znano pot, Erj. (Izb. sp.); zu ergreifen suchen; koga za roko g., jemands Hand zu ergreifen suchen, Z.; — jeza me grabi, der Zorn ergreift mich; — habgierig zusammenraffen, g. denar; čedalje več k sebi grabijo, Trub.; — rauben, plündern, Cig., Jan.; kradli so jim in grabili, Slovan; — 2) harken, rechen; listje, seno g.
  7. grabljáč, m. der Recher, der Harker, Mur., Cig.; Za nas grabljače So pripravljene pogače, Danj.- Valj. (Rad).
  8. grabljȃvəc, -vca, m. der Recher, Z.
  9. gráblje, -bəlj, f. pl. 1) der Rechen; travnate, mrvnate g., der Gras-, Heurechen, Svet. (Rok.); imeti pašo za grabljami ( Notr.), po grabljah ( Gor.), = imeti pravico pasti po košnji; — grablje ima, vil pa ne, er ist ein Nehmer, aber kein Geber, Lašče- Levst. (M.); — 2) eine rechenähnliche Vorrichtung: a) der Rechen des Webers, Bolc- Erj. (Torb.); b) eine Art Futterraufe, C.; — c) der Wasserrechen, Cig.
  10. grábljenəc, -nca, m. ein großer Rechen mit sieben Zähnen, der beim Dreschen verwendet wird, V.-Cig.
  11. grábljenje, n. 1) das Raffen; — das gierige Zusammenscharren; — 2) das Rechen.
  12. grábljevəc, -vca, m. der Recher, Z., Ljub.; (morda prav. grábljavec?).
  13. grabljı̑nje, n. Zusammengerechtes: z. B. Heu, Hal.- C.
  14. grabljívost, f. die Raubgierde, Cig., C.; die Habgier, LjZv.
  15. grȃbsati, -am, vb. impf. kratzen, C.
  16. grabúlja, f. = grabežnica, das Raubbein (der Insecten), Z.
  17. 1. grȃd, grȃda, gradȗ, m. 1) die Burg, das Schloss; cesarski g., die kaiserliche Burg; letni g., das Sommerschloss; gradove zidati v oblake, Luftschlösser bauen, Preš.; — 2) = mesto, die Stadt, Ist.- C., Krelj; — 3) pl. gradi, der Presskufenkranz, das Pressgesimse, Hal.- C.
  18. gradáša, f. der Wollenkamm, die Hechel, Z., C., Notr.; nav. pl. gradaše, Gor., Dol., Notr.; (gredaše) Cig., Jan., C., DZ.
  19. gradášanje, n. der Krämpelbeleg, (gred-) DZ.
  20. grȃdba, f. 1) die Umzäunung, C.; — 2) der Wall, das Festungsbollwerk, Cig., Jan., Šol. ( češ.); — 3) der Bau, Cig., Jan., C.; ( hs.).
  21. gradíca, f. kleine Umzäunung, M.
  22. gradína, f. 1) die Umzäunung, der Hof, C., Z.; — 2) die Burg, das Schloss, die Festung, das Bollwerk, C., Raič (Slov.); — 3) die Burgruine, Cig. (T.), C.; stara g. = mirišče, C.
  23. gradíšče, n. 1) die Burgstätte, der Ort, wo ein Schloss gestanden hat, Mur., Cig.; — 2) die Ringmauer, der Schlosswall, Mur., M.; — 3) eine mit Pfählen eingefriedete Stätte, M., Z.; prim. kolišče.
  24. gradíti, -ím, vb. impf. 1) einzäunen; vrt, travnik g.; — 2) zudämmen, deichen, Cig.; reko g., den Strom eindämmen, Cig., Jan.; — 3) bauen: hišo, cerkev g., ogr.- C., nk. ( hs.).
  25. gradı̑vọ, n. das Baumaterial, Cig., Jan., DZ., nk.; pren. das Material, Jan., nk.; g. nabirati za kako znanstveno delo, nk.
  26. gradlı̑nəc, -nca, m. = graden, jvzhŠt.; (izgovarjajo tudi "graglinec", menda nam. gradninec?).
  27. 1. gradník, m. 1) der Verzäuner, Z.; tisti, ki plot dela, C.; — 2) der Schloss- oder Burghauptmann, Cig., Jan.; — der Schlossherr, Z.; Gradnik ga (krompir) rad v salati je, Npes.-K.; Na strmi grad, — Kjer mlad gradnik bolan leži, Preš.
  28. 2. gradník, m. = graden, Z.
  29. gràh, gráha, m. die Erbse (pisum sativum); die Fisole, vzhŠt., ogr.- C., BlKr.; die Fisole, die Erbse, Staro Sedlo- Erj. (Torb.); grah je boljše vrste fižol, Polj.; — peški g., die Bodenfisole, ogr.- C.; — divji g., eine Art Platterbse (lathyrus silvester), Josch.
  30. gráholj, m. = grahor, die Wicke (vicia), Z.
  31. gráholjica, f. poljska g., die Zaunwicke (vicia sepium), C.
  32. gráholjnat, adj. = grahast 2): graholjnata kokoš, jvzhŠt.
  33. gráhora, f. = grahor, grašica, Cig., C.; koža je bila kakor z grahoro posuta, LjZv.
  34. gráhorčica, f. 1) dem. grahorka; — 2) = grahasta kokoš, BlKr., Z.
  35. gráhorka, f. 1) = grahor, grašica, Z.; — 2) grahasta kokoš, BlKr.
  36. grahornják, m. kruh iz grahora, ogr.- Pjk. (Črt.).
  37. gráhovka, f. 1) die Erbsensuppe, Cig., Jan., Ravn. (Abc.); — 2) = grahor, grašica, Hal.- C.; poleg njega je stala in kimala kakor grahovka, Zora.
  38. grahútast, adj. feinkiesig: grahutasta zemlja, Z., C.
  39. 1. grája, f. 1) das Verzäunen: imamo dovolj graje = dovolj graditi, Notr.; — 2) das Zaunmaterial, Habd.- Mik.; — 3) die Verzäunung, der Zaun, Mur., Cig., Jan., Nov., Gor., Dol.; Na levi, desni kak leti Grmovje, graja, cesta! Preš.; — 4) der Damm, Mur., Cig., Jan.; mlinska g., das Mühlwehr, Cig.; grajo delati, dämmen, Cig.; — 5) der Bau (eines Hauses), ogr.- C.
  40. 2. grája, f. der Tadel, Mur., Cig., Jan., Mik., Ravn., nk.; brez vse graje in vsega madeža, Burg.; die Schmähung, Jan.; der Schimpf, Cig.; z grajami obložen, beschimpft, C.
  41. grajȃnski, adj. 1) = grajski ("grenskì"), Lašče- Levst. (Rok.), Cv.; — 2) bürgerlich, Civil-, Cig. (T.), DZ.; grajanske pravice, Nov.- DSv.; grajansko pravo, das Civilrecht, Cv.; (grajanskì, Cv.).
  42. grájati, -jam, -jem, vb. impf. 1) tadeln, Mur., Cig., Jan., Dalm., nk.; vsakega graja, pa mu gre iz zob mahoma v nedra, der Tadel fällt auf ihn selbst zurück, BlKr.- M.; ne hvalim ga, pa ga tudi ne grajam, C.; — schmähen, SlGradec- C.; g. se, zanken: babe se grajajo, C.; — 2) graja se mi kaj, ich habe Abscheu vor etwas, Cig., C., Notr.
  43. grájavən, -vna, adj. = grajav, Z.
  44. grajeník, m. 1) die Pferche, die Schafhürde, Cig.; — 2) ein eingezäunter Waldanflug, Fr.- C.
  45. grajénje, n. das Verzäunen; — das Eindämmen; — das Bauen, Šol., nk.; prim. graditi.
  46. grȃjka, f. die Umzäunung, ogr.- C.
  47. grákati, -kam, -čem, vb. impf. krächzen, Valj. (Rad); kavke grakajo, kajk.- Valj. (Rad), SlN.- C.
  48. grákniti, grȃknem, vb. pf. einen krächzenden Laut von sich geben, Z., Zora.
  49. graktáti, -tȃm, vb. impf. krächzende Laute von sich geben, Mur.
  50. gramáda, f. = grmada, Cig., Mik., Levst. (Zb. sp.).
  51. grámos, m. = gramoz, C., Levst. (Cest.).
  52. grámpa, f. 1) klümperiger Bodensatz, Cig., Jan.; oljna g., die Oeldrüse, Dict., Cig., Polj.; vinska g., der Weinstein, Z., M., Štrek.; — 2) die Rauhheit, die Unebenheit, Mur.; grampe naj bodo polikana cesta, Ravn.- C.; — prim. kor.-nem. gramp'l, bav. gramel.
  53. grámpast, adj. 1) voll Satz, Cig.; — 2) rauh, uneben, Jan.; grampasta skorja, cesta, M., C.; grampasta zemlja, klümperig, knollig, steinig, C., Pirc; pren. = robat, telebast, Slom.- C.
  54. grámpav, adj. 1) = grampast 1), Z.; — 2) = grampast 2), Levst. (M.).
  55. grān, m. stara lekarniška utež: der Gran; zlatniški gran, der Ducatengran, Cel. (Ar.).
  56. 1. grȃna, f. 1) der Zweig, kajk.- Valj. (Rad), Cig., Jan., Mik., nk.; — pren. jugoslovanske grane Slovanov, SlN.; — 2) ein Unkraut, C.; die Quecke (triticum repens), Štrek., Prešnjica ( Ist.)- Erj. (Torb.); — tudi: die Moorhirse (sorghum halepense), Osep (Ist.)- Erj. (Torb.).
  57. 2. grána, f. g. obročev na sodu, eine Reihe von Fassreifen, vzhŠt.- C.; — = rešta ( n. pr. kostanjev), BlKr.- DSv.
  58. granāta, f. votla krogla napolnjena z razletnimi drobci, die Granate.
  59. gránes, m. der Vers, nk.; trohajski granesi, Levst. ( LjZv.); — stsl.
  60. granẹ́ti, -ím, vb. impf. leuchten: solnce grani, Mik. (V. Gr. I. 321.); luč skozi špranje grani, Mik. (Et.).
  61. grángošje, n. das Grenzgebüsch, Valj. (Rad).
  62. grȃnica, f. die Landes-, Reichsgrenze, Mur., Cig., Jan., Mik.
  63. grȃničar, -rja, m. der Bewohner der einstigen Militärgrenze, der Grenzer, der Grenzsoldat, Mur., Cig., Jan., nk.
  64. grȃničarski, adj. Grenzer-; graničarski polk, das Grenzregiment, Cig., Jan.
  65. grȃničən, -čna, adj. die Grenze betreffend, Jan.
  66. grȃničica, f. dem. gran(ic)a; kleiner Zweig, Prip.- Mik.
  67. granīt, m. zrnast, trd kamen: der Granit.
  68. gráno, -nesa, n. der Vers, Šol., C., Zora; — stsl.
  69. 1. grápa, f. vom Regen hohl ausgewaschener Weg, der Waldstromgraben, die Bergschlucht, Cig., C., Nov., Jes.; — der Abzugsgraben, Cig., Jan., C.; grapa na njivi, Vrtov.- C.
  70. grápast, adj. rauh, uneben, Cig., C.; glava peklenskega Škrata je pomaljala svoj dolgi, grapasti jezik, LjZv.; — prim. grampast 2).
  71. grápav, adj. rauh, Cig., Jan., C.; grapav kakor z otrobi potresen, Pohl. (Km.); — schwammig (o repi), SlGor.- C.; — prim. grampav.
  72. grápina, f. po hudournikih razrit svet, Rut. (Zg. Tolm.).
  73. grása, f. coll. zerhackte Nadelholzäste als Bedeckung der Kohlenmeiler, die Beflüschung, Cig., oder als Streu, C.; — prim. št.-nem. das Graßich.
  74. grȃsp, m. die Klaue, die Kralle, Rez.- C.; — prim. it. graspo, Kamm der Weintraube. (?)
  75. grȃspati, -am, vb. impf. = praskati, Rez.- C.; — prim. kraspati.
  76. graščák, m. der Schlossherr, der Gutsbesitzer.
  77. graščákinja, f. die Schlossfrau, die Gutsbesitzerin.
  78. graščína, f. die Gutsherrschaft; državna g., die Domäne, DZ.
  79. graščı̑nar, -rja, m. der Gutsbesitzer, Cig.
  80. graščı̑nski, adj. zur Gutsherrschaft gehörig, herrschaftlich.
  81. graševína, f. neka vinska trta: der Riesling, Hal.- Erj. (Torb.), vzhŠt.- C.
  82. grȃšica, f. die Wicke (vicia), Meg., Cig., C.; obilo grašice se je pokazalo po žitih, LjZv.; navadna g., die Ackerwicke, die Futterwicke ( v. sativa), Tuš. (R.); plotna g., die Zaunwicke ( v. sepium), C., Nov., Tuš. (R.); ptičja g., die Vogelwicke ( v. cracca), C., Tuš. (R.); — pren. (o svinčenkah): kaj se bojim tiste mrzle svinčene grašice! Str.
  83. grȃšič, m. die Wicke (vicia), vzhŠt.- C.
  84. grȃšičən, -čna, adj. zur Wicke gehörig: grašična moka, Wickenmehl, Cig.
  85. grášiti se, grȃšim se, vb. impf. den Erbsen ähnlich werden, erbsengroß werden: grozdje se graši, ogr.- C.; — dež se graši, der Regen friert zu Graupen, Z.
  86. grȃtati, -am, vb. pf. = postati, posrečiti se, Mik., Št., ogr.; iz nem. gerathen.
  87. gratúne, f. pl. der Wagenkorb (für Mist u. dgl.), Z., Blc.-C.; (gretune), gnojni koš, iz bek spleten, Ip.- Erj. (Torb.); — prim. it. grada, geflochtener Fischbehälter, lat. crates, Flechtwerk, Mik. (Et.).
  88. 2. gȓb, m. das Wappen, Cig., Jan., Cig. (T.), nk.; — prim. rus. gerbъ, češ. herb, iz nem. Erbe, Dan.
  89. gŕba, f. 1) der Höcker, der Buckel; — der Rücken ( zaničlj.); po grbi dobiti, Schläge auf den Rücken bekommen, Z.; — pl. grbe, Bodenerhebungen, Cig. (T.); — 2) die Runzel, Mur., Cig., Jan., ogr.- Mik.; grbe v obrazu, Gesichtsfalten, Cig.; — die Knülle, der Knitter, Cig.; — 3) die Spannerraupe, Erj. (Rok.); — 4) die Barbe (barbus plebeius), Cig., Frey. (F.), Notr.- Erj. (Torb.).
  90. grbáč, m. 1) der Höckerzahn, Erj. (Z.); — 2) der Runzelige, Mur., Mik.
  91. grbáča, f. 1) die Höckerraupe, Cig.; — 2) ein runzeliges Weib, Mur., Mik.
  92. grbáčiti, -ȃčim, vb. impf. = grbančiti, Mur., vzhŠt.- C.
  93. grbánčast, adj. runzelig, Cig.
  94. grbánčiti, -ȃnčim, vb. impf. runzeln; čelo g.; g. se, runzelig werden; einschrumpfen.
  95. grbánəc, -nca, m. die Runzel, V.-Cig., vzhŠt.- C.
  96. grbániti, -ȃnim, vb. impf. runzeln, knüllen, Blc.-C.
  97. grbánja, f. die Runzel, C., Z.; die Falte: g. na oblačilu, Blc.-C.
  98. gŕbast, adj. 1) höckerig, buckelig; — 2) runzelig, Mur., Cig., Mik.
  99. gŕbati, gȓbam, vb. impf. runzeln, Meg.- Mik., Mur., Jan.; (beim Nähen) Falten machen, Cig., C.
  100. gŕbav, adj. 1) höckerig, buckelig, Habd.- Mik., Mur., Cig., Jan.; — 2) runzelig, Mur., Cig., Jan.

   22.301 22.401 22.501 22.601 22.701 22.801 22.901 23.001 23.101 23.201  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA