Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

z (22.501-22.600)

  1. godǫ́vən, -vna, adj. zur Festfeier gehörig, ogr.- C.
  2. godovník, m. 1) der Festpatron, Z.; der Namenspatron, (godǫ́vnik) BlKr.; — 2) ein Hauptfesttag, Lašče- Levst. (Rok.); — 3) der ein Fest feiert, nk.; derjenige, dessen Namensfest gefeiert wird, nk.
  3. godovnọ̀, gen. -nà, n. das Fest: nove maše veselo godovno, Slom.; — das Namensfest, C., jvzhŠt., kajk.- Valj. (Rad); za g. komu kaj dati, C.; — das Namenstagsgeschenk, Mur.; godǫ́vno obhajati, BlKr.; — (tudi: das Geburtsfest, C.); — pomni: ob godovnem, C.; — prim. godoven.
  4. godrnjáti, -ȃm, vb. impf. brummen, murren; medvedi so godrnjali, Pohl. (Km.); sam sebi nekaj godrnja, er brummt etwas in den Bart, Cig.; Mrliča djati v grob vele, In bilje godrnjajo, Preš.; črez Boga g., wider Gott murren, Škrb.- Valj. (Rad); g. na koga, DSv.; g. nad kom, jemanden anmurren, Cig.
  5. godrnjȃvs, m. der Murrkopf, der Brummbär (o človeku), Z., ZgD., Vrt.
  6. godrnjȃvsati, -am, vb. impf. brummen, murren, Z., M.
  7. gǫ̑flja, f. 1) das Großmaul; — 2) ein schwatzhafter Mensch, das Plappermaul; — nam. goblja; prim. gobec, Levst. (Rok.).
  8. gogər, -gra, m. der Pelzkäfer, Jan. (H.).
  9. gòj, gója, m. die Pflege, die Zucht, Cig., C.
  10. gǫ́ja, f. die Pflege, Cig. (T.); g. prebavil, die Pflege der Verdauungswerkzeuge, Erj. (Som.); die Zucht ( z. B. der Bäume), C.; die Hege, DZkr.
  11. gǫ̑jba, f. die Zucht, die Cultur: g. sadja, Blc.-C.
  12. goję́nəc, -nca, m. der Zögling, der Alumne, nk.; govori se tudi: gǫ́jenəc.
  13. 2. gojénje, n. das Zeitigen; g. lanu, das Rösten; rosno in vodno gojenje lanu, Nov.; — prim. goditi.
  14. goję́nka, f. weiblicher Zögling, nk.; govori se tudi: gǫ́jenka.
  15. gojẹ́vati, -am, vb. impf. zu hegen, aufzuziehen pflegen, Z., Trst. (Let.).
  16. gojilíšče, n. die Erziehungsstätte, die Erziehungsanstalt, Jan.
  17. gojı̑łnica, f. die Erziehungsanstalt, Cig., C.
  18. gojı̑telj, m. der Erzieher, SlN.
  19. gojı̑teljica, f. die Erzieherin, C.
  20. gojı̑teljstvọ, n. das Erziehungsfach, C.
  21. gojı̑təv, -tve, f. die Pflege, Jan., nk.; — die Erziehung, Z.
  22. gojíti, -ím, vb. impf. hegen und pflegen, Cig., Jan., Kras- C.; ziehen, cultivieren: g. vinograde, sadje, Jan., ogr.- C.; aufziehen, erziehen, Cig., Jan.; g. gibala, dihala, čutila, pflegen, Erj. (Som.); — pren. sovraštvo, ljubezen g. v svojem srcu, Hass, Liebe im Herzen hegen, C., nk.
  23. gojı̑vəc, -vca, m. der Erzieher, Cig., C.; — der Förderer, nk.
  24. gojı̑vka, f. die Erzieherin, Cig.; — die Förderin, nk.
  25. gojník, m. = gojitelj, Z.
  26. gòł, góla, adj. kahl, nackt, unbewachsen; goli vrh, gola zemlja; unbehaart: gola glava, kahles Haupt; gola brada; bartloses Kinn; gola miš, eine kahle Maus, Z.; unbefiedert: gol ptič; laublos, zweiglos: golo drevo; — entblößt, unbekleidet, bloß: gola koža, gola roka; z golo glavo, entblößten Hauptes; gol in nag, fadennackt, Cig., Jan.; gol in bos, ohne Kleider und Beschuhung; na golih tleh klečati; goli meč, das blanke Schwert; gola kost, ein Bein ohne Fleisch; z golo lučjo se približati, mit unverwahrtem Licht, Levst. (Nauk); z golimi rokami si kruh služiti (mit den bloßen Händen), Fr.- C.; z golim očesom, mit freiem, unbewaffnetem Auge, Z.; pod golim nebom, unter freiem Himmel, Cig.; bloß, lauter; možje niso goli ljudje — angelci so bili, Ravn.; gola resnica, reine Wahrheit; gola laž, eine blanke Lüge; gola nedolžnost, lautere Unschuld; iz golega sovraštva, aus bloßem Hass; gola ponižnost ga je, er ist die Demuth selbst; iz gola (izgola), nur, C.; prim. zgolj.
  27. gǫ̑ł, -ı̑, f. abgeästeter, junger Baumstamm, Rib.- Mik., Dol., Notr.- C., eno gol sem posekal, drobno drevo kakor žrd, Notr., Lašče- Levst. (Rok.); pl. goli = bolj drobna drva, obsekane veje, ( opp. hlodi): voz goli je pripeljal, Gor.; skladnico goli razklati na polena, Ravn. (Abc.); lučna g., der Stamm, aus dem Lichtspäne gemacht werden, C.; debela g., dicker Baumklotz, C., Zora; žlice ne boš iz cele goli delal, Jurč.; — prim. stsl. golь, Ast, Mik. (Et.).
  28. goláčevina, f. = golazen, GBrda.
  29. goláčina, f. 1) dlaka, katera gre od živali, kadar se goli, Ip.- Erj. (Torb.); — 2) zrnja prazna mesta na koruznej latici, Ip.- Erj. (Torb.).
  30. golahən, -hna, adj. gol golahen, ganz nackt, kajk.- C.
  31. golahrn, adj. ganz nackt, Mik. (Et.).
  32. gołbèč, -ę́ča, adj. on je mene iz golbečega (= greznega) blata izvlekel, Trub., Mik., Jap.- C.; — prim. globeti.
  33. gółbsti, gółbem, vb. impf. = dolbsti, vzhŠt.- C.
  34. gółcat, adj. golo golcato ciganče, ganz nackt, Erj. (Izb. sp.).
  35. gółcati, -am, vb. impf. 1) laut schluckend trinken: sladko vince iz okrogle buče g., Jurč.; — 2) rülpsen, Rez.- C.; meni se golca, Fr.- C.; — prim. kolcati se.
  36. gòłč, gółča, m. das Reden, die Rede, vzhŠt., ogr.; das Gespräch, Jan.; — meni ni za golč, ich bin nicht gesprächig, golč je, man spricht, es geht das Gerücht, vzhŠt.- C.
  37. gółčati, -ím, vb. impf. sprechen, reden, Cig., Jan., vzhŠt., ogr.- C.; — slavec golči, die Nachtigall schlägt, C.; grlica golči, die Taube girrt, BlKr., C.; — schwätzen: tiho bodi! kaj pa golčiš! Jurč.; — dröhnen, tönen, Štrek.; tosen (o gromu), Rez.- C.
  38. 1. gołčíca, f. dem. gol(ka) f., Svet. (Rok.); tu eno golčico, tam kako protje pobrati, Levst. (Zb. sp.).
  39. gȏłəc, -łca, m. 1) bartloser Junge, C., Z.; — 2) noch unbefiederter Vogel, Z.; — ptica, ki se goli in zato ne more leteti, Cerknica- Erj. (Torb.); — 3) die Korn- oder Schalfrucht, Jarn., Cig. (T.); žitni plod ali g., Tuš. (R.); — 4) wenig bewaldeter, kahler Berg, der Schneeberg, Cig., Jan., C.; v naše golce se malo novega zve, Polj.; — 5) na golec obrušen, glatt abgeschliffen, Nov.- C.
  40. góləhən, -hna, adj. gol golehen, ganz nackt, C., Mik.
  41. golẹ̑n, f. der Unterschenkel, Cig., Jan., Cig. (T.), Mik., Krn- Erj. (Torb.); razkrij golen, Dalm.; — naj se jim sterejo njihove goleni (Beine), ogr.- Valj. (Rad).
  42. 1. golę̑n, adj. 1) glatt (o zrnju): goleno zrno, t. j. pšenično, rženo (ne: ječmenovo, ovseno), g. kruh, iz pšenice in rži, brez primesi ječmena ali ovsa, C., Z.
  43. 2. golèn, -éna, adj. unreif (o sadju), Tržič- Štrek. (LjZv.); golene hruške, Mik.; ( "eigentlich: grün", Mik.); prim. zelen.
  44. 3. gólən, -lna, adj. bloß, Guts., Jarn., ogr.- C.; iz golne dobrote, C.; (gołən? menda prej nam. gólen; prim. golę̑n).
  45. 2. golénəc, -nca, m. unreife Frucht, Mik.; unreifes Obst, Tržič- Štrek. (LjZv.).
  46. golẹníca, f. 1) das Schienbein, Cig., Jan., C., Cig. (T.), Erj. (Som.); — 2) die Stiefelröhre, Cig., Jan., C., Burg., Dol., BlKr.; zafrkniti golenice, Jurč.
  47. 1. golenják, m. = kruh brez ovsa, Poh.- C.
  48. golẹ́nji, adj. zum Unterschenkel, zum Schienbein gehörig, Cig., Jan.
  49. 1. golẹ̑nka, f. eine Art Strümpfe, C., Z.
  50. golern, adj. gol golern, ganz nackt: golo golerno telo, ogr.- C.; — prim. golehrn.
  51. golibáš, m. der Besitzer, Bewohner einer goliba, der Schenkwirt, Danj.- C., Valj. (Rad).
  52. 1. golíca, f. 1) das Mädchen, Kast.- C.; — 2) eine kahle Erdfläche, Cig., Jan., C.; golica je gola strmina, kjer so gozd posekali, Notr.- SlN.; — 3) das Blankett, Levst. (Nauk), DZ.; — 4) ein laub- und astloser Stecken oder junger Baum, Z., C.; — 5) der Typhus ("bolezen, izza katere se človek ogoli, rekše: izgubi lase"), Nem. Rovt- Erj. (Torb.); — 6) der grannenlose Weizen (triticum hibernum); — 7) neka breskva, kajk.- Valj. (Rad).
  53. golìč, -íča, m. 1) der Nestling, Cig., Jan., Erj. (Ž.); — 2) der Bartlose, Cig.; — 3) kahler Berggipfel, Cig., Jan.; — mizasta gora, der Tafelberg, Jes.; — 4) die nackte Gerste (hordeum distichum nudum), Cig.
  54. goličȃvarica, f. das Edelweiß (gnaphalium leontopodium), Zv.
  55. golíčiti se, -ı̑čim se, vb. impf. kahl werden, kahle Stellen bekommen (o gozdih), C.
  56. golı̑čnik, m. = golič 4), Z.
  57. golídica, f. dem. golida; die Milchgelte, Rez.- C.
  58. golína, f. die Blöße, kahle, unbewachsene Fläche, Cig., Jan., C., DZ.; durch Entrindung entstandene Blöße am Baumstamm, Mur.
  59. goliráča, f. das Kindeshemd, vzhŠt., ogr.- C.; — nastalo iz: "v goli robači", C. (?)
  60. golíti, -ím, vb. impf. 1) kahl machen: entrinden, Mur., Cig., Jan.; abhaaren, Cig.; g. se, die Haare verlieren, sich mausen, Cig., Jan.; ptiči se golijo, Kr.; drevo se goli, verliert das Laub, Dict.; — g. si lase = beliti si glavo, Levst. (Zb. sp.); — 2) g. koga, = guliti, jemanden schinden, ausziehen, Cig., ZgD.; — tudi: góliti.
  61. goljȃva, f. die Blöße, die Nacktheit, die Kahlheit, Mur., Cig.; — unbewachsene Fläche, die Heide, Cig., Jan., C., Ravn., Jes.; goljava, koder nič druzega ne raste nego mah in vresje, Polj.
  62. goljùf, -úfa, m. 1) der Betrüger; — 2) der Bauernstrumpf ohne Fußsack, C.; goljufe so nosili, da niso golih meč kazali, Kr., Savinska dol.; — 3) das Vorhemd, Ljub.; — 4) die Lamprete (petromyzon fluviatilis), Frey. (F.); — prim. it. gaglioffo, der Schelm, Mik. (Et.).
  63. goljufáti, -ȃm, vb. pf. et impf. betrügen; g. koga za kaj; g. se, sich betrügen; goljufal sem se = goljufalo me je, ich habe mich betrogen, getäuscht.
  64. goljúfən, -fna, adj. betrügerisch, falsch, g. igravec, falscher Spieler, Mur., Cig.; goljufno izgovarjanje, falsche Ausreden, Guts. (Res.).
  65. goljufováti, -ȗjem, vb. impf. zu betrügen pflegen, C.
  66. gȏłk, m. das Tosen des Donners, Rez.- C.
  67. golobár, -rja, m. 1) der Taubenhändler, der Taubenzüchter, Dict., Mur., Cig., Jan.; — 2) der Hühnerhabicht, der Taubenstößer (falco palumbarius), Cig., Frey. (F.).
  68. golobȃrstvọ, n. die Taubenzucht, Cig., Jan.
  69. golǫ̑bəc, -bca, m. 1) das Täubchen; — 2) der Adamsapfel, Rez.- C.; — 3) der Zwikel (an Hemden), Cig., Jan.; — 4) neko jabolko: der Täubling, C.; — 5) neka igra dečaška, Valj. (Rad).
  70. golobı̑čar, m. = golobar 2, Z.
  71. golobíčica, f. 1) dem. golobica; — 2) = golobica 3), Z.
  72. golǫ̑bjak, m. 1) der Taubenkoth; — 2) die Herbstzeitlose (colchicum autumnale), Medv. (Rok.).
  73. golobúčən, -čna, adj. kahlköpfig, ( zaničlj.), C., Gor.
  74. golobȗčnik, m. der Kahlkopf, ( zaničlj.), C.
  75. gologlàv, -gláva, adj. 1) unbedeckten Hauptes, barhaupt; — 2) kahlköpfig, Cig., Z.
  76. gololę̑dica, f. das Glatteis, Jan.; po noči se je naredila gololedica, LjZv.
  77. golomíšiti, -mı̑šim, vb. impf. 1) blinde Kuh spielen, UčT., Notr.; — 2) sem ter tja laziti, po nepotrebnem si dati kaj opraviti, C.; kaj golomišiš na vse zgodaj? Kras- Erj. (Torb.).
  78. golopáłčiti, -pȃłčim, vb. impf. zusammenstümpern: sodbe g., Levst. (Zb. sp.).
  79. golorę̑pəc, -pca, m. der Kahlschwanz, Jan. (H.).
  80. golorę̑pka, f. der Kahlschwanz, Cig., Jan.
  81. golorǫ́čən, -čna, adj. goloročno črtanje, das Freihandzeichnen, goloročen črtež, die Handzeichnung, Cig. (T.).
  82. goloròk, -rǫ́ka, adj. mit bloßen, entblößten Händen; ne sedi tu tako golorok, kašelj boš dobil, Zv.; — mit unbewehrten Händen, Mur., Cig., C.
  83. golọ̑st, f. = golota, Cig., Jan., Zora.
  84. golǫ̑vje, n. abgeästetes, noch ungespaltenes, berindetes Naturholz, Fr.- C.
  85. gółsniti, gȏłsnem, vb. pf. einen Laut von sich geben, mucksen, Z., Štrek., GBrda; tu in tam g. o čem, Levst. (Zb. sp.); ni hotel ni golsniti ni žugniti, Erj. (Torb.).
  86. gółšast, adj. kropfig: g. glupec, Levst. ( LjZv.).
  87. gółšən, -šna, adj. Kropf-: golšni žlezi, die zwei Kropfdrüsen, Erj. (Som.).
  88. gȏłt, m. 1) der Schlundkopf, Erj. (Som.); der Schlund; na ves golt kričati, aus vollem Halse schreien, Rib.- M.; — 2) golti, die häutige Bräune, Z.
  89. gółta, f. 1) = golt 1), Dol.; (polhi) bodo po tvoji golti polzeli, Jurč.; — 2) der Vielfraß, Gor.; — 3) pl. golte, die häutige Bräune, C., Nov., BlKr.
  90. gołtáč, m. 1) kdor golta, Gor.; prim. goltati 3); — 2) der Schlund, Danj.- C.; — 3) der Kropf des Geflügels, Danj.- C., Rez.- C.
  91. gołtȃj, m. der Schluck: samo za en goltaj vina, Cig.
  92. gołtàn, -ána, m. 1) = golt 1), vzhŠt.- C.; tudi: pl. goltani, C.; — 2) die Bergschlucht, ogr.- C.; — 3) pl. goltani, der Schacht im Bergwerk, ogr.- C.; — 4) der Schlemmer, Cig.
  93. gołtáti, -ȃm, vb. impf. 1) schlingen, schlucken, Mur., Cig., Mik., C., Vrt.; — 2) gierig fressen, Cig., Jan., ZgD., Gor.; — 3) rülpsen, Rez.- C.; — = tako govoriti, da se beseda zaletuje v grlu, (gółtati) Gor.; — 4) girren (o golobih), vzhŠt.- C.; — 5) murren, Hal.- C.
  94. gołtíti, -ím, vb. impf. 1) schlingen, Z.; g. jedi in vino, Jurč.; — 2) würgen, vzhŠt.- C.
  95. gȏłtovka, f. die Benedictenwurz (geum urbanum), C.
  96. gołžȗn, m. 1) der Hühnerkropf, Cig., Jan., Glas., SlGosp.- C., M., Vrtov. (Km. k.), Tolm.; — 2) neka rastlina: der Taubenkropf (cucubalus), C.; — prim. it. gozzone, C. (?)
  97. gomȃst, f. neka bolezen od kruha iz snetive moke, ki napravlja gomazenje pod kožo, C., Pohl. (Km.).
  98. gomáta, f. die Masse: človek grozne gomate, groß und dick, C.
  99. gomátati, -am, vb. impf. langsam sich bewegen, C., Z.
  100. gombẹ́la, f. 1) obod pri zibeli, Soška dol.- Erj. (Torb.); — 2) der Bogen eines Rückenwirbels, Erj. (Som.).

   22.001 22.101 22.201 22.301 22.401 22.501 22.601 22.701 22.801 22.901  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA