Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

z (22.101-22.200)

  1. fȗcək, -cka, m. grajalna beseda porednemu otroku: ti fucek ti! jvzhŠt.
  2. fúčati, -ím, vb. impf. 1) pfeifen (o vetru), Hip., Blc.-C.; — 2) fuči mi, = drči mi, polzko je, BlKr.
  3. fȗčkati, -am, vb. impf. mit dem Munde pfeifen, BlKr., vzhŠt., jvzhŠt., ogr.- Vest.
  4. fufljáti, -ȃm, vb. impf. ohne Ueberlegung handeln, "fuchteln", Polj.; — iz nem.
  5. fȗjkati, -am, vb. impf. f. na koga, nad kom, jemandem seine Verachtung zeigen, ("pfui" sagen), Fr.- C.
  6. fȗkati, -kam, -čem, vb. impf. 1) huschen, SlGor.; voda iz škornjic fuka, Blc.-C.; — 2) hauchen, blasen, pfeifen, SlGor.- C., ogr.- Valj. (Rad); prim. hukati; — 3) = jebati.
  7. fúkniti, fȗknem, vb. pf. 1) huschen, Štrek.; f. kam, irgendwohin entflattern, ogr., Rez.- C.; — 2) einen Pfiff thun, vzhŠt., ogr.- C., Mik.
  8. fúliti, -im, vb. impf. 1) hauchen, blasen: veter fuli, Št.; v roke si f., jvzhŠt.; — mit dem Munde pfeifen, SlGor.- C.; — 2) abstreifen: perje, kožo f., Rez.- C.; — schleifend gehen, Rez.- C.
  9. fȗndati, -am, vb. pf. zugrunde richten, Dict., ogr.- Valj. (Rad); fundati in končati, Krelj; s sveta f. koga, ogr.- Let.; — prim. it. affondare, versenken.
  10. fȗnduš, m. das Fundament (eines Hauses), jvzhŠt.; — prim. lat. fundus.
  11. furlȃnka, f. eine kleine Axt mit kurzem Stiel, Rib., Notr., Polj.
  12. fúrovž, m. zmečkan krompir z mlekom, Gor.; — prim. furež.
  13. fȗšpan, m. der Buchsbaum (buxus), Z., jvzhŠt.
  14. fužı̑nar, -rja, m. der Besitzer eines Hammerwerkes, Dol.; fužinár, Gor.
  15. gabȃn, m. ein Art Mantel, Mur., Jan., C., Danj.- Valj. (Rad); bundi podoben plašč, ob ogrski meji, Zora; — prim. it. gabbano, der Regenrock.
  16. gabaníca, f. manjši gaban, tudi za ženske, Mur., Jan., C., Hal.- Zora.
  17. 2. gábati, gȃbam, vb. impf. darben, am Hungertuch nagen, Cig., Jan., C.; — zugrunde gehen, crepieren, Cig., M., Nov.- C.
  18. gábən, -bna, adj. widerwärtig, ekelhaft, Jan., Zora.
  19. gȃbrast, adj. rauh: g. zid, Goriš.
  20. gabrína, f. das Weißbuchenholz; — der Weißbuchenwald.
  21. gȃbrje, n. = gabrovje, vzhŠt.
  22. gábrov, adj. weißbuchen; gabrov les, das Weißbuchenholz.
  23. gabrovína, f. das Weißbuchenholz; — tudi gábrovina, Valj. (Rad).
  24. 1. gȃča, f. nav. pl. gȃče 1) die Unterziehhosen, Jan., C., Boh., Bolc- Erj. (Torb.); — 2) langer Hodensack eines Thieres, C.; (tudi: sing. gača, Meg., Mik., Kr.- Valj. [Rad]); — 3) der Baumzwiesel, der Doppelast, Mur., vzhŠt.; drevo z gačami, C.; — 4) gača, der Zacken, Mur., Jan.; — 5) gače = jetra, Boh.
  25. gȃčast, adj. 1) zwieselig, vzhŠt.- C.; — 2) zackig, Mur., C.
  26. gačína, f. der Baumzwiesel, der Doppelast, vzhŠt.- C.
  27. gȃčnat, adj. zwieselig: gačnato drevo, C.
  28. gȃčnik, m. 1) das Unterziehhosenband, C.; — 2) die Stendelwurz (platanthera), Hip. (Orb.).
  29. gàd, gáda, m. die Viper oder Kreuzotter (vipera berus), Erj. (Ž.); laški ali Redijev gad, die Redische Viper ( v. Redii), Erj. (Ž.); gad babo sne, die Viper ist noch schlimmer als ein altes Weib, Guts., Z.; gada v žepu imeti, einen leeren Beutel haben, Cig.
  30. gáda, f. der Fehler, der Tadel: konj ima dve gadi, Rez.- C.
  31. gádati, gȃdam, vb. impf. 1) zu errathen suchen, errathen, Mur.; — 2) schwatzen, faseln, vzhŠt.- C.; — prim. gatati.
  32. gȃdba, f. das Tadeln, Rez.- C.
  33. gáditi, gȃdim, vb. impf. 1) verächtlich, ekelhaft machen, tadeln, anschwärzen, Mur., C.; vsi so mu jo gadili, pa jo je vendar vzel, Guts.; — 2) gadi se mi kaj, ich habe Ekel, Abscheu vor etwas, Cig. (T.), C.
  34. gadjȃd, f. das Natterngezücht, SlN.- C.
  35. gádji, adj. Viper-; — pren. gadja zalega, die Natternbrut, Z.; gadja rodovina, C.
  36. gadljìv, -íva, adj. scheußlich, hässlich, Rez.- C.
  37. gȃdnjak, m. die Haferwurz (scorzonera), Cig., C.
  38. gȃgati, -am, vb. impf. 1) schnattern (o goseh); — 2) nicht zu Athem kommen können, im Verenden liegen, Cig., C., M.
  39. gágniti, gȃgnem, vb. pf. 1) mucksen, Hip.- C.; — 2) verenden, Cig., Jan., C., M., Notr.; gagnil boš, kakor mače, če ga izpodbiješ s polenom, Glas.
  40. gáj, m. 1) junger, gehegter, gepflegter Wald, das Hegeholz; — der Hain, Mur., Cig., Jan.; — 2) kos pašnika, ki ga za binkoštno jutro "gajijo", Ščav.- Pjk. (Črt.); — 3) na gajih živeti, auf dem Lande leben, Mariborska ok.- Kres (I. 358.).
  41. gȃjati se, -am se, vb. impf. = goditi se, Goriš.- C.; kako se ti gaja? wie geht es dir? Koborid- Erj. (Torb.); kaj se gaja? Ben.- Mik.; poročajo mu o vsem, kar se gaja okolo njega, Erj. (Izb. sp.).
  42. gȃjd, m. der Geldgürtel, vzhŠt., ogr.- C.
  43. gájenje, n. 1) die Hegung, die Pflege, Mur., Cig.; — 2) die ärztliche Behandlung, Cig.
  44. gajevína, f. das Hegeholz, Cig.
  45. gajína, f. das Gehege, Z.
  46. gájiti, gȃjim, vb. impf. 1) wachsen lassen, hegen, pflegen, aufziehen, Mur., Cig., Jan.; g. gozd, Mur., Cig., vzhŠt.; travo, drevje si g., ogr.- C.; za finkošti si pašo gajijo, Ščav.- Pjk. (Črt.); vinograd g., C.; — g. si živino = za pleme rediti, Fr.- C.; — 2) heilen, Mur., Cig., Jan.; dal se je Judom g., Met.; — tudi: gajíti, -ím.
  47. gajı̑tva, f. die Baumzucht, C.
  48. gȃjnik, m. der Heger, der Förster, Cig., C.; — der Obstbaumzüchter, Fr.- C.
  49. gȃjsnati, -am, vb. impf. wetzen, Cig.; hlače g., M.; — g. se ob kaj, sich an etwas wetzen, sich scheuern (o živini), Cig., Jan.; — g. se okoli deklet, bei Mädchen löffeln, Cig., Polj.; — prim. ajsnati se.
  50. gȃjžla, f. iz nem. Geißel, pogl. bič.
  51. gȃkati, -kam, -čem, vb. impf. schnattern, krächzen, C.
  52. galerı̑ja, f. ozek, dolg prostor v poslopju, pos. najvišji prostor v gledališču, die Gallerie.
  53. gȃłgarica, f. der Pfannenstiel, die Schwanzmeise (parus caudatus), ("gavgarca") C., Frey. (F.).
  54. gȃłge, f. pl. iz nem. Galgen; pogl. vislice.
  55. gȃlic, m. die Schusterschwärze, Valj. (Rad); — prim. hs. galic = galica.
  56. galīca, f. der Vitriol, Cig. (T.), Levst. (Nauk); modra ali bakrena g., der Kupfervitriol, zelena ali železna g., der Eisenvitriol, Erj. (Min.); — prim. nem. Galitzenstein = Vitriol.
  57. galijǫ̑t, m. 1) = galeot, Jan.; galeja polna galijotov (galjotov), Jsvkr.; — 2) großer, ungeschlachter Mensch, Cig., (galjot), Mur., Met., Notr.; kot smreka velik g., (galjot) Erj. (Izb. sp.); — kričiš, kakor galijot, Lašče- Levst. (Rok.).
  58. gáliti, -im, vb. impf. entblößen, enthüllen, Jan., Fr.- C.; g. se, sich unanständig entblößen, vzhŠt.- C.
  59. galōn, m. = galonec, C., Z.
  60. galvanoplāstika, f. poraba galvanizma za plastične izdelke, die Galvanoplastik.
  61. gámbati, gȃmbam, vb. impf. watscheln, Mur., Ščav.- C.; waten, C.; — schlendern, Cig., Jan.; — prim. it. gamba, das Bein, der Fuß, gambettare, zappeln, strampeln, Štrek. (Arch.).
  62. gambele, f. pl. 1) die Beine ( zaničlj.), Fr.- C.; — 2) großes, ungeschicktes Gebäude, Fr.- C.; — prim. it. gamba, das Bein.
  63. gānglij, m. = živčni ozel, der Nervenknoten, das Ganglion, Cig. (T.), Erj. (Som.).
  64. gániti, -im, vb. pf. = goljufati, Cig.; ganil me je za deset cekinov, Cig.; — prim. it. ingannare, betrügen.
  65. gȃnjati, -am, vb. impf. = goniti, Rez.- Baud.
  66. gára, f. 1) ein enthaarter Fleck, der Schund, Z.; — 2) die Schindmähre, Goriš.; — 3) ein Schafsname, Poh.- C.; — prim. garati.
  67. 1. gárati, -am, vb. impf. 1) enthaaren, pöhlen, Cig.; g. prašiča, Polj.; g. kožo, Cig.; — 2) schaben, reiben, kratzen, Cig., Jan., Štrek., Nov.- C.; krava steber gara, = drgne se ob steber, Goriš.; — g. se, sich scheuern: živina se gara, Cig.; sich stark kratzen, Lašče- Erj. (Torb.); — 3) = težko hoditi, Fr.- C.; — = težko nositi, Banjščice- Erj. (Torb.), GBrda; — prim. nem. haaren = der Haare berauben.
  68. gárav, adj. rauh: garave so njihove srajce, LjZv.; — prim. garast.
  69. gȃrbast, adj. rauh: g. zid, Rihenberk- Erj. (Torb.); — prim. it. ( dial.) garbo, rauh, Štrek. (Arch.).
  70. gáre, f. pl. 1) zweirädriger Handwagen; der Karren, Mur., Cig., Jan., Vrt., Št., Kor.; — 2) die Futterraufe, die Futterleiter, Cig., M., C., jvzhŠt.; — die Wagenleiter, Raič- C.; — 3) der Haspel, Cig., Slom., BlKr.; — 4) die Zaunthür, Kr.- Valj. (Rad); — prim. nem. die Karre, kor.-nem. garre, lat. carrus, C.
  71. gȃrež, m. kozje ime, Erj. (Torb.).
  72. gárice, f. pl. dem. gare; 1) ein leichter Leiterwagen, Fr., SlGor.- C.; — 2) die Wagenleiter, Mur., Cig., Raič- C., vzhŠt.
  73. gáriti, -im, vb. impf. entblößen, Jan., ogr.- C.; — g. se, sich unanständig entblößen, Mur., Jan., C.- vzhŠt.; — prim. galiti se.
  74. gárjav, adj. räudig, krätzig; garjava ovca, ein räudiges Schaf.
  75. gárjavəc, -vca, m. 1) der Krätzige, Cig.; — 2) die Scabiose (scabiosa), Hip.- C., Medv. (Rok.).
  76. gárje, garij, f. pl. 1) die Krätze, die Räude; g. imeti; črvive garje, die Milbenkrätze, Cig.; — 2) = hraste, Gor.; — prim. lat. agria, fr. agrie, die Flechte, C.
  77. gȃrmote, f. = garnik 2), Fr.- C.; (garnote, vzhŠt.- C.); — prim. nem. Garnwinde.
  78. 2. gárnik, m. der Garnhaspel, Dol.; — der Haspel mit zwei großen Spulen, um daran Strähne auf Knäuel abzuwickeln, Cig., Št.; — psovka suhemu človeku, Cig., BlKr.
  79. gárnjak, m. = koš za listje, C.
  80. gasíłən, -łna, adj. Lösch-, Cig., Jan., Levst. (Nauk), nk.; gasilno orodje, die Löschgeräthschaften, Cig., Jan.; gasilna družba, die Feuerwehr, Levst. (Nauk); gasilni zakon, die Feuerordnung, Levst. (Nauk).
  81. gası̑łnica, f. die Feuerspritze, Jan., Nov.- C.; — pogl. brizgalnica.
  82. gası̑łnik, m. 1) das Löschhorn, der Lichthut (zum Löschen in der Höhe befindlicher Lichter), Cig.; — 2) der Löschtrog, Hip.- C.; — 3) der Löschapparat (Extincteur), DZkr.
  83. gasílọ, n. 1) das Löschmittel, Mur., Cig.; Za to, kar v meni zdaj gori, Gasila, obhajila ni? Preš.; das Löschwerkzeug, der Löschapparat, Cig., Jan., C.; — 2) die Löschung, Cig.; gasilno je, kar pristoji h gasilu ali gasitvi, Levst. (Nauk).
  84. gasíti, -ím, vb. impf. löschen; g. ogenj, apno, žejo; g. želje, jezo; z oljem ogenj g., Oel ins Feuer gießen, Cig.
  85. gası̑vəc, -vca, m. der Löscher: vaša moč bo pezdir in vaše delo iskra, in vkup bota zgorela, — ne bo ga gasivca, Ravn.; gasivci, die Löschmannschaft, Cig.
  86. gáščerica, f. die Eidechse: siva g., die graue Eidechse (lacerta agilis), Cig., Jan., Nov., ZgD., Erj. (Ž.); — prim. stsl. jašterica.
  87. gȃt, m. 1) der Damm, das Wehr, Jan., Cig. (T.), ogr.- C.; der Faschinendamm, vzhŠt.- C.; — 2) der Abzugscanal, Mik., Trst. (Let.), kajk.- Valj. (Rad); — 3) erstickender Gestank, Blc.-C.
  88. gȃtar, -rja, m. der Wahrsager, BlKr.; gatarji so tudi tisti, ki živino zdravijo z vražami, BlKr.
  89. gátati, gȃtam, vb. impf. rathen, wahrsagen, C., BlKr., Zora; — menda iz hs.
  90. gȃte, f. = gače, die Unterziehhose; weiße, leinene Beinkleider: poljanci v breškem okraju nosijo ob delavnikih široke bele gate, Pjk. (Črt.); — prim. bav. gatyen, gati-hosen, madž. gatya, iz slovanščine, Levst. (Rok.).
  91. gátən, -tna, adj. stopfend (o jedeh), C.; — prim. zagaten.
  92. gátər, -tra, m. das Gatter, das Gitter, Mur., Rez.- C., Št.; — iz nem.
  93. gátiti, -im, vb. impf. 1) stopfen, Meg., Cig., Jan.; trde jedi gate život, harte Speisen verstopfen den Leib, Cig.; füttern, schoppen, Mur., SlGradec- C.; otroka g., C.; — v grlu se mi gati, es drückt mich im Halse, Fr.- C.; — soparica gati, die Hitze ist erstickend, Z., Blc.-C.; — g. se = stiskati se, ovce se gate, Krn- Erj. (Torb.); po zatohlih, smradnih prostorih se gati gladno siromaštvo, Zv.; — 2) eindämmen, deichen, Cig., Fr.- C.; — 3) hindern: g. posvečenje, ogr.- C.; — tudi: gatíti, -ím.
  94. gȃvəc, -vca, m. der Kibitz (vanellus cristatus), Cig., Frey. (F.).
  95. gȃžnja, f. 1) das Waten, Cig., Fr.- C.; der Tiefgang, Cig.; čolni s 47 cm globoko gažnjo, DZkr.; — 2) = gaz, Guts.
  96. gdȃ, adv. = kdaj, kadar, vzhŠt., ogr.
  97. gdẹ̑, adv. = kje, kjer, vzhŠt., ogr.
  98. gę́ba, f. 1) pokvečen klobuk, Z., Ig; — 2) = pokveka (o človeku), Z.; hodijo kakor gebe, Vod. (Izb. sp.); — prim. guba. (?)
  99. gę́ge, f. pl. das Beinkleid, SlGor.- C.; pos. ozke in kratke hlače, C., Valj. (Rad), BlKr., SlGor.- C.
  100. gę́l, adj. gelb, Trub., Dalm.; — iz nem.; prim. stvn. gelo, Mik. (Et.).

   21.601 21.701 21.801 21.901 22.001 22.101 22.201 22.301 22.401 22.501  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA