Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

z (21.901-22.000)

  1. ekscēntričən, -čna, adj. excentrisch ( math., astr.), Cig. (T.), Cel. (Geom.); — prim. izsreden.
  2. eksekúcija, f. posilna izvršba kake razsodbe, die Execution.
  3. eksekūtor, -rja, m. izvrševavec, der Executor.
  4. eksemplār, m. das Exemplar; — prim. izvod.
  5. elegāntən, -tna, adj. izboren in vkusen, elegant, Cig. (T.), nk.
  6. elegāntnost, f. die Eleganz, Cig. (T.), nk.
  7. elēktrika, f. die Elektricität (als Materie), Cig., Jan., Cig. (T.); e. vzbujena z dotikanjem (po dotiku), Berührungselektricität, e. vzbujena z drgnjenjem, Reibungselektricität, e. vzbujena s toploto, Thermoelektricität, razdelbna e., die Vertheilungselektricität, Cig. (T.).
  8. elementārən, -rna, adj. začeten, Elementar-, Cig. (T.), nk.
  9. eminēncija, f. odlikovalen naslov: die Eminenz, Cig., Jan.; — prim. prevzvišenost.
  10. empīričən, -čna, adj. opirajoč se na izkušnjo, empirisch, Cig. (T.), nk.
  11. enačȃj, m. das Gleichheitszeichen, Jan., Cig. (T.), Cel. (Ar.).
  12. enȃčba, f. die Gleichung ( math.), Cig. (T.); enačbo postaviti, sestaviti, die Gleichung ansetzen, Cig. (T.); osnovna e., die Fundamentalgleichung, Cig. (T.); razstavna, sestavna e., analytische, synthetische Gleichung, Cig. (T.).
  13. enȃčnik, m. das Gleichheitszeichen, Cig., C.
  14. enájstič, adv. zum eilftenmale, eilftens.
  15. enák, adj. von einerlei Beschaffenheit, einerlei, gleich; svet je bil vselej enak, Kast.; ni mu enacega, keiner gleicht ihm, ist ihm zu vergleichen, Cig.; enako, auf gleiche Weise.
  16. enakopìs, -písa, m. das Pare, C., DZ.
  17. enakoramę̑n, adj. gleicharmig: enakoramena vaga, gleicharmige Wage, DZ.
  18. enakorameníca, f. enakoramena vaga, DZ.
  19. enakoslǫ́vən, -vna, adj. gleichlautend, DZ.
  20. enakovŕsten, -stna, adj. von gleicher Gattung, Classe, Z., nk.
  21. enákšən, -šna, adj. von gleicher Beschaffenheit, gleichartig, gleichförmig, Mur., DZ.; gleichlautend, Cig. (T.); e. spis, ein Pare, DZ.
  22. enciklopedı̑ja, f. delo, ki obsega jedro vseh znanstev, die Encyklopädie.
  23. endēmičən, -čna, adj. v kakem kraju navaden (o boleznih), endemisch, nk.
  24. endemı̑ja, f. endemische Krankheit, DZ.
  25. ȇnkrat, adv. 1) einmal; še e., noch einmal; — 2) na e., auf einmal, plötzlich, (po nem.); — 3) = nekdaj, kedaj, einmal; (po nem.); tudi: enkràt.
  26. enočásən, -sna, adj. synchronistisch, gleichzeitig, Cig. (T.), Žnid.
  27. enočlẹ̑nski, adj. eingliedrig: e. izraz, Cel. (Ar.).
  28. enoglásən, -sna, adj. 1) eintönig, monoton, Cig., Jan.; — 2) einstimmig: enoglasno petje, nk.; — enoglasno, unisono, Jan.; einhellig, Cig., Jan., Cig. (T.), nk.; enoglasno izvoljen, einstimmig gewählt, nk.
  29. enǫ́k, adv. = enkrat, vzhŠt.- C., Mik., Zora.
  30. enokalı̑čnica, f. enokaličnice, Spitzkeimer (monocotyledones), Jan., Tuš. (R.).
  31. enolíčnost, f. die Einförmigkeit, die Gleichartigkeit, Cig., Jan., Cig. (T.); enoličnost in monotonija, Zv.
  32. enọ́lik, adj. 1) gleich groß, Dict., Cig., Jan., Rib.- Mik., Lašče- Levst. (Zb. sp.); enolika sva si, wir zwei sind gleich groß, Cig.; enolike višave, Levst. (Močv.); — enoliko, gleich viel: kadar je enoliko glasov, bei Stimmengleichheit, DZkr.; enoliko glasov, DZ.; enoliko svetlobe, Žnid.; resničnosti imata obe enoliko v sebi, Zv.; — 2) = enakšen, Jan., Cig. (T.), C.
  33. enomę́rən, -rna, adj. = enakomeren, M., Z.
  34. enomı̑səlje, n. das Einverständnis, (-slije) DZ.
  35. enoramę̑n, adj. einarmig ( mech.), Cig. (T.), Sen. (Fiz.).
  36. enoslǫ́včən, -čna, adj. = enozložen, Jan.
  37. enosòd, -sǫ́da, adj. enosodo število, ungerad gerade Zahl, Cig. (T.).
  38. enostaníčən, -čna, adj. einzellig, C.
  39. enostávən, -vna, adj. einfach (nicht zusammengesetzt), C., Tuš. (B.), Cel. (Ar.), nk.; enostavna svetloba, Žnid.; — hs.
  40. enotę̑rən, -rna, adj. einfach, Levst. (Sl. Spr.); enoterna rudnina, einfaches Mineral, Cig. (T.); enoterna poslanica, einfache Depesche, DZ.; = enoter, einerlei, einförmig, Cig. (T.).
  41. enovı̑t, adj. einfach, nicht zusammengesetzt: enoviti delek, das Atom, enovito delajoč, einfach wirkend, h. t.- Cig. (T.); solnčna svetloba ni enovita, Žnid.; enovita stanica, einfache Zelle, Erj. (Som.).
  42. enovǫ́ljən, -ljna, adj. einträchtig, einmüthig, C., Z.
  43. ēpičən, -čna, adj. zur Epik gehörig, episch, Cig., Jan., Cig. (T.), nk.
  44. epidēmičən, -čna, adj. med ljudstvom razširjen (o boleznih), epidemisch, nk.
  45. epidemı̑ja, f. med ljudstvom začasno razširjajoča se ali razširjena bolezen, die Epidemie, DZ., nk.
  46. epigrāfika, f. napisoznanstvo, die Epigraphik, Cig. (T.).
  47. esej, esa, eso, pron. = ta, Rez.- C.; esej zde = ta-le, Rez.- C.
  48. estētika, f. znanstvo, kateremu je predmet lepota, die Aesthetik.
  49. estetikováti, -ȗjem, vb. impf. sich mit Aesthetik beschäftigen: e. in kritikovati, Zv.
  50. etak, adj. = tak, ogr.- M., C.; — etako to bodi! = amen! Rez.- C.
  51. etam, adv. 1) = tam, vzhŠt., ogr.- C.; — 2) neulich, C., vzhŠt.
  52. ete, eta, eto, pron. = ta, ogr.- Mik., C., vzhŠt.
  53. ēter, -rja, m. der Aether, Cig. (T.), Žnid., Sen. (Fiz.); — tudi: etər, -tra, nk.
  54. etimolōg, m. kdor se z etimologijo peča, der Etymolog.
  55. evangēlijčan, m. = evangelijec, (evangeljčan) Zora.
  56. eventuālən, -lna, adj. (o tem, kar bi se utegnilo zgoditi), eventuell, Cig. (T.); eventualna prememba, DZkr.
  57. fābriški, adj. Fabriks-; po fabriško, fabriksmäßig, DZ.
  58. facanę̑təlj, -tlja, (-təljna), m. = ruta, das Tüchel; prim. bav. fazenetl, it. fazzoletto, Tüchel.
  59. fȃcək, -cka, m. = facelj 2), jvzhŠt.
  60. fácəlj, -clja, (-cəljna), m. 1) ein Pfropf Charpie, Dict.; — f. snega, eine Schneeflocke, Blc.-C.; — 2) die Schoppnudel, Guts., C.; testo se ugnete, narede se faceljni, s katerimi se žival vsak dan pita, Vod. (Izb. sp.); — prim. it. fazzuolo (fazzoletto), Mik.
  61. fȃčək, -čka, m. 1) uneheliches Kind, SlGor.- C., jvzhŠt., BlKr.; — 2) die Puppe: otroci si delajo iz cunj fačke, BlKr.; — prim. fačuk.
  62. fȃflja, f. = perotnica, Valj. (Rad); čebele sicer nimajo nobenega druzega glasu, kakor tistega s svojimi fafljami, Gol.
  63. fȃjfa, f. = pipa, die Tabakpfeife; — iz nem. Pfeife.
  64. fāktor, -rja, m. 1) opravnik, poslovodja, der Factor ( z. B. einer Buchdruckerei); — 2) činitelj, der Factor ( math.), Cig., Cel. (Ar.).
  65. faktūra, f. račun za poslano blago, die Factur.
  66. fála, f. der Fetzen, Fr.- C.; — prim. faloga.
  67. falàt, -áta, m. = kos, das Stück, Cig., vzhŠt., ogr., BlKr.; — prim. madž. falat, Mik. (Et.).
  68. fàłd, fáłda, m. = guba, M., Št.; — iz nem. Falte.
  69. falǫ́ga, f. der Fetzen, zerrissenes Kleid, Fr.- C.; — prim. haloga.
  70. falǫ̑t, m. der Lump; — prim. kor.-nem. valott, morda pokvarjeno iz fr. filou, Gauner, Lexer, Kärnt. Wörterbuch.
  71. fáncəlj, -clja, (-cəljna), m. der Pfannenkuchen ("Pfanzel"), Cig.; — der Krapfen, SlN.
  72. fȃnjək, -njka, m. = fancelj, vzhŠt.- C.
  73. fànt, fánta, m. 1) junger Mensch, der Bursche; fantje in dekleta; — 2) der Junggeselle; on je še fant, er ist noch unverheiratet; — prim. bav. fant, Knabe, junger Mensch, iz it. fante, C., Mik. (Et.).
  74. fantı̑n, m. der Bursche, der Knabe, Cig., Jan., Kr.- Valj. (Rad); še mlad fantin je prišel sem, Erj. (Izb. sp.).
  75. fántovski, adj. 1) Burschen-, burschenhaft; fantovsko življenje, das Burschenleben; fantovske pesni, Burschenlieder; fantovska, der Jugendstreich, Cig.; — fantovska, ein Mädchen, das sich mit Burschen abgibt, Ip.- Mik.; preveč je fantovska, LjZv.; — 2) Junggesellen-.
  76. fantúh, m. der Bursche ( zaničlj.), Slom.- C.
  77. fȃr, -rja, m. der Pfaffe ( zaničlj.); ne boji se ne farja ne cesarja, C.; (pri pisateljih 16. veka še brez zaničljivega pomena; n. pr. Mojzes in Aron sta mej njega farji, Trub.; visoki far, Krelj); — iz nem. Pfarrer.
  78. fára, f. die Pfarre; v katero faro ste? zu welcher Pfarre gehört ihr? Cig.; fant od fare, ein tüchtiger, trefflicher Bursche; — iz nem. Pfarre.
  79. fárjevəc, -vca, m. das Pfaffenkäppchen (evonymus), vzhŠt.- C.
  80. fármoštər, -tra, m. = župnik, Mur., Trub.- Let. (1891, 147.), (farmojšter), Meg.; — iz nem. Pfarrmeister.
  81. fȃrnik, m. = faran, ogr.- M., Rez.- C.
  82. fárof, m. der Pfarrhof, Mur., Št.; — iz nem.
  83. fárovški, adj. zum Pfarrhof gehörig, pfarrhöflich.
  84. federácija, f. zaveza v državnih razmerah, die Föderation, Cig. (T.), nk.
  85. federalīst, m. kdor se za federacijo poteguje, der Föderalist, Jan., nk.
  86. federatīvən, -vna, adj. zavezen, föderativ, Jan., nk.
  87. fəfljáti, -ȃm, vb. impf. plappern, Pohl., vzhŠt.- C., Mik.; pogl. fufljati.
  88. fēnik, m. der Pfennig, Cig., DZ.; — iz nem.
  89. fenomēn, m. prikaz, pojav, das Phänomen, Cig. (T.).
  90. ferēga, f. kako oblačilo: če ima le gospodske ferege, pa misli, da je gospod, BlKr.; — prim. hs. feredža iz tur.
  91. fēvd, m. das Lehen, Cig., Jan., Cig. (T.), nk.; — iz it. feudo.
  92. fíčati, -ím, vb. impf. pfeifen, Hip.- C.; skozi razpoko burja fiči, Z.
  93. fidúlica, f. = fidulika, C., Z.
  94. fíga, f. 1) = smokva, die Feige; — 2) konjska f., der Pferdemistklumpen; ni vredno konjske fige, C.; — 3) figo komu kazati, einem die Feigen weisen; (pest pokazati tako, da palec izmed kazalca in srednjaka moli, preprosto znamenje odbijanja prošnje); spredaj z medom maže, zadaj figo kaže, Z.; — iz nem.; prim. stvn. figa, Mik. (Et.).
  95. filigrān, m. drobno delo, zlasti iz zlate in srebrne žice, die Filigranarbeit, Cig.
  96. filologı̑ja, f. znanstveno pečanje s tujimi, zlasti klasičnimi jeziki in njih literaturami, die Philologie.
  97. finānce, f. pl. državno denarno gospodarstvo, die Finanzen, Cig., Jan., Cig. (T.).
  98. finānčən, -čna, adj. Finanzen-, Cig., Jan., Cig. (T.), nk.; finančni minister, der Finanzminister, nk.
  99. fíncəlj, -clja, (-cəljna), m. = bincelj, jvzhŠt.
  100. fı̑nčkati, -am, vb. impf. = prasičkati, svinjko biti, (neka igra), vzhŠt.- Vest. (I. 125.).

   21.401 21.501 21.601 21.701 21.801 21.901 22.001 22.101 22.201 22.301  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA