Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

z (21.801-21.900)

  1. dvolẹ̑tje, n. das Biennium, das Zweijahr, (dveletje) Cig.
  2. dvolíčən, -čna, adj. zweiförmig: dvolična vrednost, zweideutiger Wert ( math.), Cig. (T.); — heuchlerisch, Mur., Cig.; dvolično in dvojezično ponašati se, SlN.
  3. dvolíčiti, -lı̑čim, vb. impf. doppelzüngig sein, Mur.
  4. dvolíčnost, f. 1) die Dimorphie ( chem.), Cig. (T.); — 2) die Zweideutigkeit, SlN.
  5. dvolìh, -líha, adj. dvoliho število, ungerad ungerade, doppelt ungerade Zahl ( math.), Cig. (T.).
  6. dvolístən, -tna, adj. zweiblättrig, Cig., Jan.
  7. dvolòk, -lǫ́ka, m. der Zwillingsbogen ( arch.), h. t.- Cig. (T.).
  8. dvòm, -ǫ́ma, m. der Zweifel, Mur., Cig., Jan., nk.; brez dvoma, unzweifelhaft; ni dvoma, kein Zweifel, Cig., nk.
  9. dvǫ̑mba, f. der Zweifel, Cig., Jan., nk.; brez dvombe, unzweifelhaft, ohne Zweifel, Cig., Jan., M., nk.
  10. dvǫ́mən, -mna, adj. zweifelhaft, Mur., V.-Cig., Jan., nk.
  11. dvomẹ́sečən, -čna, adj. zweimonatlich, Cig., C.
  12. dvǫ̑mež, m. der Zweifler, SlN.
  13. dvomı̑šəc, -šca, m., pl. dvomišci, Zweimuskeler ( zool.), h. t.- Cig. (T.).
  14. dvǫ́miti, -im, vb. impf. zweifeln, Pohl., Mur., Cig., Jan., nk.; d. o čem, d. nad čem, zastran česa, Cig., nk.; ni dvomiti, es ist kein Zweifel, Cig., nk.; — prim. hs. dvoumiti, zweifeln.
  15. dvomı̑vəc, -vca, m. der Zweifler, LjZv.
  16. dvomljénje, n. das Zweifeln, nk.
  17. dvomljìv, -íva, adj. 1) zweifelreich, zweifelsüchtig, skeptisch, Mur., Cig.; — 2) = dvomen 1), Cig., Jan., M.
  18. dvomljı̑vəc, -vca, m. der Zweifler, Mur., Cig., nk.
  19. dvomljívost, f. 1) die Zweifelsucht, der Skepticismus, Mur., Cig., Jan.; — 2) = dvomnost, Cig.
  20. dvǫ́mnost, f. die Zweifelhaftigkeit, Mur., Jan.
  21. dvomǫ̑štvọ, n. die Zweimännerei, Cig.
  22. dvonítən, -tna, adj. zweifädig, (dveniten) Cig.
  23. dvonǫ́čən, -čna, adj. zweinächtig, Cig.
  24. dvonòg, -nǫ́ga, adj. zweibeinig, Cig., Jan.
  25. dvonogáč, m. der Zweifüßler, Jan.
  26. dvonǫ̑žəc, -žca, m. der Zweifüßler, Cig., Jan.
  27. dvoǫ́gəłnik, m. sferičen d., sphärisches Zweieck, Cig. (T.).
  28. dvoòk, -ǫ́ka, adj. zweiäugig, Cig., Jan.
  29. dvoosnǫ́vən, -vna, adj. dvoosnovna kislina, zweibasische Säure, Cig. (T.).
  30. dvopȃrkljar, -rja, m., dvoparklarji, Zweihufer, Spalthufer (bisulca), Cig. (T.), Erj. (Ž.).
  31. dvoperǫ́tən, -tna, adj. zweiflügelig, Cig.
  32. dvoperǫ̑tnik, m. der Zweiflügler, Cig.
  33. dvoplástən, -stna, adj. zweischichtig, (dvep-) Cig.
  34. dvoplòsk, -plǫ́ska, adj. zweiflächig, Cig. (T.).
  35. dvòr, dvóra, m. der Hof; gospodski dvor, der Herrenhof, Jan.; — cesarski dvor, der kaiserliche Hof; — sodni dvor, der Gerichtshof, DZ.; upravni sodni d., der Verwaltungsgerichtshof, DZ.; — nebeški dvor, neko zvezdje, v katerem so zvezde v krog postavljene, Pjk. (Črt. 259.).
  36. dvorámən, -mna, adj. zweiarmig ( phys.), Cig. (T.), Sen. (Fiz.).
  37. dvorȃnstvọ, n., Cig. (T.), DZ., pogl. dvorjanstvo.
  38. dvórəc, -rca, m. dem. dvor; 1) das Gehöfte, Jan.; der Palast, nk.; biskupov letni d., Zv.; — 2) der Griff am Bohrer, ogr.- C.
  39. dvorę́dən, -dna, adj. zweireihig, doppelreihig, Cig., Jan., C.
  40. dvǫ̑rək, -rka, m. der Griff am Bohrer: za dvorek prijeti, Z.; — prim. dvorec 2).
  41. dvoríšče, n. der Hofraum, der Hof; zdelovanje na dvorišče, der hofseitige Ausbau, Levst. (Pril.); — dvorišče pometati ženskam, den Hof machen, Erj. (Izb. sp.).
  42. dvǫ̑rnik, m. 1) der Höfling, der Hofdienstmann, Cig.; kralj in njegovi dvorniki, vse svoje dvornike je povabil, Ravn.; — 2) der Hofmeister, der Haushälter, Meg., Dict., Dalm.; kraljevski d., Krelj; kraljev d., Ravn.; — der Oberknecht: kadar veliko hlapcev imajo, ednega izmej njih izvole in postave za dvornika ali "šafarja", Krelj; — 3) der Bediener, ogr.- C., — tudi: dvorník, Dict., pos. v poslednjem pomenu, Valj. (Rad).
  43. dvoròb, -rǫ́ba, adj. zweikantig, Cig. (T.).
  44. dvorǫ́čən, -čna, adj. z dvema ročema; zweihenkelig, Cig., Jan.
  45. dvoròg, -rǫ́ga, adj. zweihörnig, Cig.
  46. dvoròk, -rǫ́ka, adj. zweihändig, zweiarmig, Cig., Jan., Erj. (Ž.).
  47. dvorováti, -ȗjem, vb. impf. das Hoflager halten, Cig. (T.), Zora.
  48. dvorǫ̑žnik, m. = kozel, Zv.
  49. dvǫ̑rski, adj. Hof-; dvorska služba, Trub.; d. običaj, die Hofetiquette, Cig. (T.); dvorska šega, Cig.; d. zvezdar, der Hofastrolog, Zora.
  50. dvǫ̑rstvọ, n. = dvorjanstvo, dvorništvo, C., SlN., ZgD.
  51. dvosẹ̑nčnik, m. dvosenčniki, zweischattige Bewohner ( geogr.), Cig. (T.).
  52. dvoskr̀g, -skŕga, adj. zwei Kiemen habend, Cig. (T.).
  53. dvosòd, -sǫ́da, adj. dvosodo število, gerad gerade Zahl ( math.), Cig. (T.).
  54. dvospȏłnik, m. der Zwitter, der Hermaphrodit, Cig. (T.); — rus.
  55. dvostávən, -vna, adj. dvostavni račun, die Zweisatzrechnung, Cig. (T.), Cel. (Ar.).
  56. dvostìh, -stíha, m. das Distichon: latinski d., Zv.
  57. dvostràn, -strána, adj. doppelseitig, Jan.; — zweihängig ( arch.), Cig. (T.).
  58. dvostránski, adj. doppelseitig, zweiseitig, Jan., C., nk.
  59. dvostròk, -strǫ́ka, adj. zweifach, Cig., Jan., Cig. (T.), C.
  60. dvotelę̑snik, m. der Zweileibige, Cig.
  61. dvoùh, -úha, adj. zweiöhrig, Cig., Jan.
  62. dvoùm, -úma, m. 1) der Doppelsinn, Jan.; — 2) der Zweifel, Cig. (T.).
  63. dvoúmən, -mna, adj. 1) zweideutig, doppelsinnig, Cig., Jan., Cig. (T.), C.; rad je kaj dvoumnega povedal, Zv.; — 2) (po hs.) zweifelhaft, Cig. (T.).
  64. dvoȗmje, n. 1) der Doppelsinn, die Zweideutigkeit, Cig., Jan., Cig. (T.), C.; — 2) (po hs.) der Zweifel, Cig. (T.), DZ.
  65. dvoúrən, -rna, adj. zweistündig, (dveuren) Cig.
  66. dvovẹ́jən, -jna, adj. zweiästig, (dvevejen) Cig.
  67. dvovẹ̑jnat, adj. doppelzweigig, Cig.
  68. dvovprę́žən, -žna, adj. zweispännig, nk.; dvovprežna kočija, LjZv.
  69. dvovr̀h, -vŕha, adj. zweigipfelig, Cig.
  70. dvovrstíčən, -čna, adj. zweizeilig: dvovrstična kitica, zweizeilige Strophe, Zora.
  71. dvožę̑nstvọ, n. die Bigamie, Cig., Jan., DZ.
  72. dvožíčən, -čna, adj. zweidrähtig: dvožični magnetomer, das Bifilarmagnetometer, Cig. (T.).
  73. džȗndžək, -džəka, m. das Knabenkraut (orchis), vzhŠt.- C.
  74. džȗrdž, m. der Krug: sneha jim napolni džurdže z vinom, vzhŠt.- Pjk. (Črt.).
  75. è, interj. vzklik, ki izraža nevoljo: e, pusti me!
  76. ēbehtnik, m. der Monat März, Guts.; — prim. ebehtnica.
  77. ebenovína, f. das Ebenholz, Cig., Tuš. (B.).
  78. édən, (pred substantivi: èn, Mik., Levst. [Sl. Spr.]), éna, éno, gen. énega, éne, num. 1) einer, ein; eden izmed vas, vas eden, einer von euch; eden čita, drugi piše, tretji spi; dvoje škornje imam, pa le en klobuk; ene škarje, ene rokavice, eine Schere, ein Paar Handschuhe; šteje se: eden, dva, tri itd., ali: ena, dve, tri itd., eins, zwei, drei u. s. w.; po eden, je einer; eden za drugim, einer nach dem andern; oba eno godeta, beide sind von einem Schlage, Met.; ob enem, zugleich; v eno mer, in einemfort (tudi: v enomer); prim. ona ne spi vse v eno, Hip. (Orb.); — 2) pl. eni, einige, etliche; eni ter eni, hie und da einige; eni pravijo da, drugi da ne; ena dva, enih pet = kaka dva, kakih pet, etliche zwei, fünf; ene krate (krati), etlichemale; — 3) kot nedoločen členek (ein); en volovski voz, en duhovni, Cv.; (novejša književna slovenščina se ga ogiblje); — edna, edno, Mur., Jan. (Slovn.) in tu in tam v knjigah, starejših in novejših; poudarjeno tudi "eden" pred substantivi: pred Bogom je tisoče let kakor eden dan, Krelj; ena vera, eden krst, Schönl.; eden krivičen vinar deset pravičnih sne, Npreg.- Jan. (Slovn.); — prim. jeden.
  79. edīkt, m. razglas, das Edict, Cig.
  80. edīktən, -tna, adj. Edictal-: ediktni rok, die Edictalfrist, DZ.
  81. edín, adj. 1) einzig; edini sin, der einzige Sohn; edina tolažba, der einzige Trost; edino, einzig, ausschließlich; — vsak edin, jeder einzelne, C.; — 2) edino število = edinstvo (die Einzahl), Cig.; — 3) verlassen, elend, armselig, Dict., C., Mik.; edino živeti, Z.; jaz sem edin (jedin) in reven, Dalm.; — 4) einig, Cig., Jan., nk.
  82. edı̑nčək, -čka, m. dem. edinec; einziger Sohn, Z., Nov., SlN.
  83. edı̑nəc, -nca, m. 1) der Einzige: der einzige Sohn, V.-Cig.; božji edinec je za mizo pri njih, Ravn.; v tem je e., hierin ist ihm niemand zu vergleichen, Cig.; — 2) = poedinec, das Individuum, Cig.; — 3) der Verlassene, der Arme, C.
  84. edı̑nica, f. 1) die Einzige, C.; die einzige Tochter, C.; Vida jima je bila edinica, Jurč.; prim. hs. jedinica; — 2) = edinka 3), Cig.
  85. ediníšče, n. der Einigungspunkt, der Concurrenzpunkt ( math.), h. t.- Cig. (T.).
  86. edinı̑t, adj. vereinzelt ( math.), Cig. (T.); — singulär, edinita sodba = sodba o poednini, Cig. (T.).
  87. edı̑nka, f. 1) die einzige Tochter, Cig.; — 2) die Einheit (Zahl), Slom.- C.; — 3) die Eins (Zahlzeichen), Cig., Jan., Cig. (T.).
  88. edinoosę́bən, -bna, adj. edinoosebna sodišča, Einzelgerichte, DZ.
  89. edínost, f. 1) die Einzigkeit, die Einheit, Cig., Jan., Cig. (T.); — 2) die Einigkeit, Mur., Cig., Jan., Cig. (T.), C.; v edinosti živeti, Cig.; — 3) die Dürftigkeit, das Elend, Meg.- Mik.
  90. edı̑nstvənost, f. die Einheitlichkeit, die Zusammengehörigkeit ( stil.), Cig. (T.).
  91. edı̑nstvọ, n. 1) die Einzigkeit, Jan.; die Einheit, Cig., Valj. (Rad); e. duha, C.; — die Einzahl, der Singular ( gramm.), Jan., Levst. (Sl. Spr.); — 2) die Einheitlichkeit, die Zusammengehörigkeit, Cig. (T.); — 3) die Union: stvarno e., die Realunion, Jes.; osebno e., die Personalunion, Jan., Cig. (T.), Jes.; colno e., der Zollverband, DZ.; — 4) = edinost, die Einigkeit, Cig., Nov.
  92. edínščina, f. die Einsamkeit, V.-Cig., Jan.; die Kinderlosigkeit, C.; — das Elend, die Armut, Dict., Cig., Jan., C.; v edinščini živeti, Z.; izza edinščine neredno življenje, Zv.; edinščino trpeti, Jurč.
  93. edníca, f. 1) der Einser, Mur., Jan.; der Einer, (jednica) Cel. (Ar.); — 2) ednice, die Unionen ( math.), Cig. (T.); — die Einheit: dolgostna e., die Längeneinheit, Cig. (T.); davkovna, colna e., die Steuer-, Verzollungseinheit, DZ.
  94. ednína, f. die Einzahl, der Singular ( gramm.), Jan., Cig. (T.), nk.
  95. edūkt, m. po kemični poti izločena tvarina, das Educt ( chem.), Cig. (T.).
  96. èh, interj. vzklik, ki izraža nevoljo: eh, pusti me!
  97. èj, interj. = eh: ej, vrag, pa že blodi kdo tu okoli, LjZv.; ej, saj je dejal doktor, da se ni bati, LjZv.; traun: ej, da je res, es ist traun wahr! Cig.; ej res! traun! Jan.; — ei! Cig., Jan.
  98. eklīptika, f. dozdevna solnčna pot na nebesnem obloku, die Ekliptik.
  99. eksāktən, -tna, adj. natančen, exact: eksaktna znanstva, exacte Wissenschaften, Cig. (T.).
  100. ekscelēncija, f. odlikovalen naslov, die Excellenz, Jan., nk.; — prim. vzvišenost.

   21.301 21.401 21.501 21.601 21.701 21.801 21.901 22.001 22.101 22.201  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA