Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

z (21.701-21.800)

  1. dvanajstíca, f. 1) die Zwölf, Cig.; — 2) = dvanajsterica, Cig.
  2. dvanájstič, adv. zum zwölftenmale, zwölftens.
  3. dvanajstı̑ja, f. gospodarstvo dvanajsterih v občini, ker šteje občinski zbor dvanajst udov, Ljubušnje- Štrek. (Let.).
  4. dvanajstína, f. der zwölfte Theil, das Zwölftel.
  5. dvanajstı̑nka, f. das Zwölftel.
  6. dvanájstka, f. die Zwölf, Cig.
  7. dvanájstkrat, adv. zwölfmal.
  8. dvanájstkratən, -tna, adj. zwölfmalig.
  9. dvanajstlẹ́tən, -tna, adj. zwölfjährig.
  10. dvanájstnik, m. der Zwölffingerdarm, Cig. (T.), Erj. (Som.).
  11. dvanajščák, m. = občinski svetovavec (ker šteje občinski zbor dvanajst udov), Kras- Štrek. (Let.).
  12. dvekáti, -ȃm, vb. impf. = žvekati, kauen, C., Z.
  13. dvę̑rčnik, m. = durce 2), vzhŠt.- C.
  14. dvę́ri, f. pl. = duri, vzhŠt., ogr.
  15. dvẹ̑stọ, num. zweihundert ( nav.: dve sto); — prim. sto in k sto spadajoče besede.
  16. dvẹstǫ̑tni, num. der zweihundertste, Cig., Jan.
  17. dvı̑g, m. die Hebung, Cig. (T.); — der Auftact, Jan.; — dvig iz tabora, das Decampement, Cig.
  18. dvigáč, m. der Hebearm, der Hebezapfen, Cig.
  19. dvigáłən, -łna, adj. zum Heben dienend, Hebe-, Cig.
  20. dvigȃłnik, m. die Hebestange, der Hebenagel, z. B. in den Uhren, Cig.
  21. dvigálọ, n. das Hebezeug, Cig.
  22. dvígati, dvı̑gam, vb. impf. ad dvigniti; = vzdigati, heben; — d. se, sich heben; megla, prah se dviga.
  23. dvı̑gljaj, m. der Zug (in der Lotterie), Cig.
  24. dvígniti, dvı̑gnem, vb. pf. = vzdigniti, heben; d. mačke, die Anker lichten, Cig.; d. oči, in die Höhe blicken, Cig.
  25. dvobòj, -bója, m. der Zweikampf, das Duell, Cig., Jan., nk.; (tudi: dvóboj).
  26. dvobǫ̑jnik, m. der Zweikämpfer, der Duellant, Cig., Jan.
  27. dvobròj, -brója, m. die Zweizahl, Cig., Jan.; pogl. dvojina, dvojstvo.
  28. dvocẹ̀p, -cẹ́pa, m. der Zweischlitz, V.-Cig.
  29. dvocẹ́pən, -pna, adj. zweischlitzig, Cig.
  30. dvocẹ́vən, -vna, adj. zweiröhrig, doppelläufig: dvocevna puška, Cig., Jan.
  31. dvočlẹ̀n, -člẹ́na, adj. zweigliedrig, zweielementig, Cig. (T.).
  32. dvočlẹník, m. zweigliedriger Ausdruck ( math.), Cig. (T.).
  33. dvodẹ́łən, -łna, adj. zweitheilig, Cig. (T.).
  34. dvodnę́vən, -vna, adj. zweitägig, Jan.
  35. dvodòm, -dǫ́ma, adj. zweihäusig ( bot.), Cig. (T.).
  36. dvodǫ́mən, -mna, adj. = dvodom, Cig. (T.), Jan., Tuš. (B.); dvodomne rastline, LjZv.
  37. dvodǫ̑mstvọ, n. die Zweihäusigkeit ( bot.), Cig. (T.).
  38. dvoforı̑ntnik, m. das Zweiguldenstück, Jan., DZ.
  39. dvofúntən, -tna, adj. zweipfündig, Cig.
  40. dvofȗntnik, m. der Zweipfünder, Cig.
  41. dvoglásən, -sna, adj. doppellautig, Cig.; — zweistimmig, Cig.; dvoglasno petje, nk.
  42. dvoglȃsje, n. der Zweilaut, Cig.; — der Zweiklang, Cig. (T.).
  43. dvoglàv, -gláva, adj. zweiköpfig, Cig., Jan.; dvoglavi orel, der Doppeladler, Jan.
  44. dvoglȃvəc, -vca, m. der Zweiköpfige, Cig., C., M.
  45. dvoglȃvka, f. die Zweiköpfige, Cig.
  46. dvogọ̑vor, m. das Zwiegespräch, Z., Jan., ZgD.; — po nem.
  47. dvogùb, -gúba, adj. zweifach, Jan., Cig. (T.).
  48. dvọ̑j, num. distr. 1) zwei; pri substantivih, ki se ali sploh, ali v kakem posebnem pomenu le v pluralu rabijo: dvoje vilice, zwei Gabeln; dvoje škornje si dati napraviti, zwei Paar Stiefel; tudi substantivno: dvoje; dvoje vilic; — pri substantivih, pri katerih si mislimo kako pripadajoče mnoštvo: dvoje snubce je imela (vsak snubec je imel svoje spremljevavce); — 2) die zwei; o določenih skupaj spadajočih osebah ali rečeh: pet hlebcev kruha sem prinesel, dvoje manjših daj otrokom, die zwei kleineren Laibe; dvoje volov, das Ochsenpaar, C.; — 3) zwei; ako hočemo povedati, da sta predmeta različna po spolu, starosti itd.: vzel je v ladjo vsake živali dvoje, von jeder Thiergattung ein Männchen und ein Weibchen; dvoje telet ( n. pr. teliček in telica); dvoje Judov (mož in žena, mož in otrok ali žena in otrok, toda: dva Juda, zwei jüdische Männer); — 4) zweierlei; dvoji otroci (od dveh očetov ali dveh mater); dvoje vino; — 5) zwei, zweifach, pri abstraktnih substantivih: dvojo krivico dela, er begeht ein zweifaches Unrecht; dvoja žalost, Dalm.; — 6) ako šteti predmet ni imenovan: zwei Dinge, Theile u. dgl.; dvoje h krati loviti, nach zwei Dingen zugleich streben, Cig.; na dvoje razdeliti, in zwei Theile theilen; na dvoje iti, auseinander gehen, Z.; eno uro sva na dvoje, wir sind eine Stunde von einander entfernt, M.; bila sta uže dolgo na dvoje, sie hatten sich schon vor langer Zeit zertragen, Jurč.; — 7) dvoje = dva, dve; Se dvoje kit mu dol' obes', Npes.-K.; — prim. četver.
  49. dvojáča, f. das Zweigroschenstück (= 6 starih = 10 novih krajcarjev), Cig., Mik., Kr.
  50. dvojáčən, -čna, adj. zwitterhaft, doppelartig, Cig., Jan.; — prim. dvojak 2).
  51. dvojáčnost, f. das Zwitterwesen, Cig.
  52. dvojȃd, f. das Zweigespann, vzhŠt.- C.; vprežna dvojad, Cv.
  53. dvoják, m. 1) der Zweier (als Geldstück), Cig., Jan., ogr.- Cig.; — 2) der Zwitter, Cig., Jan., M.
  54. dvojármən, -mna, adj. zweijochig, Cig.
  55. dvǫ̑jba, f. der Zweifel, Cig., Jan., Cig. (T.), ogr.- C., Levst. (Pril.), nk.; brez dvojbe, unzweifelhaft, Cig., Navr. (Let.), nk.
  56. dvǫ̑jbən, -bna, adj. zweifelhaft, Cig.
  57. dvǫ̑jče, -eta, n. = dvojček; krdela so z dvojčeti breja, Dalm.; žena je porodila dvojčeti, vzhŠt.- Valj. (Vest.).
  58. dvǫ̑jčək, -čka, m. 1) der Zwilling; dvojčke imeti, Zwillinge geboren haben; — 2) der Nebenhalm, V.-Cig.; — 3) dvojčka, Zwillingskrystalle, Erj. (Min.).
  59. dvǫ̑jčetən, -tna, adj. Zwillings-, SlGor., Fr.- C.; dvojčetna deklina, weiblicher Zwilling, C.
  60. dvǫ̑jčica, f. der weibliche Zwilling, Z.
  61. dvǫ̑jčič, m. der Zwilling, Mur., Cig., Jan., C., Krelj; Tomas, kateri je imenovan dvojčič, Dalm.
  62. dvǫ̑jčnat, adj. doppelt, Zwillings-: trs ima dvojčnate rozge, Hal.- C.
  63. dvǫ̑jəc, -jca, m. 1) = dvojček, LjZv.; — 2) der Mischling, der Bastard, Cig.
  64. dvǫ̑jək, -jka, m. = dvojček: dvojki, Guts., Mur., Cig., C., Trub., jvzhŠt.
  65. dvọ̑jən, -jna, adj. 1) zweifach, doppelt, Doppel-; dvojna vrata, die Doppelthür; dvojno vprašanje, die Doppelfrage, Cig. (T.); dvojne korenike, gepaarte Radicale ( chem.), Cig. (T.); tudi: dvójən; — 2) zweifelhaft, ogr.- C., nk.
  66. dvojénje, n. 1) die Verdoppelung, Cig.; — 2) das Zweifeln, Meg., Guts., Dalm., kajk.- Valj. (Rad), nk.; brez dvojenja, ohne Zweifel, Guts. (Res.).
  67. dvojeráščən, -čna, adj. zweiwüchsig (o žitu, o volni), V.-Cig.
  68. dvojesẹ́nčən, -čna, adj. zweischattig, V.-Cig.
  69. dvojestrížən, -žna, adj. zweischürig, V.-Cig.
  70. dvojíca, f. 1) das Paar, Guts., Cig., Jan.; lepa d. je to! Jurč.; — die Ambe, Cig., Cel. (Ar.); — die Zweiheit, M.; za dvojico, um das Doppelte, Boh.; — 2) der Zweifel: brez dvojice, ogr.- C.; — 3) svinja v drugem letu, Dol.
  71. dvojíčən, -čna, adj. 1) doppelt, zweifach, C.; — 2) doppelzüngig: dvojični pridigarji, Krelj.
  72. dvojína, f. 1) das Doppelte, Cig., Jan., Cig. (T.), Hal.- C.; — 2) der Dual ( gramm.), Cig., Jan., Cig. (T.), nk.; — 3) na dvojini stati, im Zweifel sein, Krelj.
  73. dvojíti, -ím, vb. impf. 1) verdoppeln, Cig., Jan., C.; — vse, kar parklje dvoji, "alles, was gespaltene Klauen hat", Dalm.; — 2) zweifeln, Habd., Guts., Jarn., Jan., kajk.- Valj. (Rad), nk.; d. o čem, nk.; dvojimo, ali ne zdvojimo, ogr.- Mik.; d. na ( nam. o) Kristusovem vstajenju, Krelj; d. v čem, ogr.- C., kajk.- Valj. (Rad); = d. se (po stsl.), Cig. (T.); ni se dvojiti, es ist nicht zu bezweifeln, Levst. ( LjZv.).
  74. dvojı̑vəc, -vca, m. der Zweifler, Cig., Šol.
  75. dvǫ̑jka, f. 1) die Zwei, der Zweier; — 2) = dvojina (die Zweizahl, das Paar), Cig., C.; — 3) die Zwillingsschwester, Mur., C.; — 4) = dvocevka, Cig.
  76. dvǫ̑jklja, f. die Zwei (Ziffer), Cig., Jan.
  77. dvojljìv, -íva, adj. zweifelhaft, ogr.- C.
  78. dvojljívost, f. die Zweifelhaftigkeit, ogr.- C.
  79. dvǫ̑jna, f. der Zweifel, C.; brez vsake dvojne, kajk.- Valj. (Rad).
  80. dvọ̑jnat, adj. zweifach, doppelt, Doppel-; škilasti ljudje vidijo dvojnato, Žnid.
  81. dvǫ̑jnica, f. 1) die Doublette, Jan.; — 2) die Ambe, h. t.- Cig. (T.); — 3) črta d., die Doppellinie, DZ.
  82. dvǫ̑jnik, m. 1) = dvojček, ogr.- M.; dvojník, kajk.- Valj. (Rad); — 2) der Doppelfaden, Cig., Jan., C., M., Met.; — 3) das Duplicat, Cig., C., DZ.; — 4) = dvojina, der Dual, Cig.
  83. dvojnojámast, adj. biconcav, Sen. (Fiz.).
  84. dvojnomrẹ́žən, -žna, adj. doppelt vergittert, Zora.
  85. dvójnost, f. 1) die Zweifältigkeit, die Zweiheit, die Dualität; — 2) die Zweifelhaftigkeit, der Zweifel, C., Valj. (Rad); d. o čem, Zora.
  86. dvǫ̑jstvọ, n. 1) die Zweiheit, der Dualismus, Cig. (T.), C., Nov.; — 2) der Dual, Levst. (Sl. Spr.), Cv.
  87. dvǫ́jščina, f. der Zweifel, Raič ( Let.); na dvojščini biti, im Zweifel sein, Z.; — prim. dvojina 3).
  88. dvǫ̑jški, adj. Zwillings-: d. porod, Mur.
  89. dvokȃčnik, m. šaliva beseda za: paragraf, SlN.
  90. dvokalı̑čnica, f. zweisamenlappige Pflanze, Tuš. (B.).
  91. dvokìs, -kísa, m. das Dioxyd: ogljikov d., das Kohlendioxyd, Sen. (Fiz.).
  92. dvokolę́jən, -jna, adj. zweigeleisig, DZ.
  93. dvokolę́sən, -sna, adj. zweirädrig, Jan., nk.
  94. dvokolę̑snica, f. zweirädriges Fuhrwerk, Cig., Jan.
  95. dvokǫ̑lnica, f. zweirädriger Karren, Cig., Jan., C., Trst. (Let.); — dvokǫ̑łnica?
  96. dvokǫ̑tnik, m. sferičen d., sphärisches Zweieck, Cig. (T.).
  97. dvokràk, -kráka, adj. zweiarmig, Cig. (T.).
  98. dvokrı̑łəc, -łca, m., pl. dvokrilci, Zweiflügler (diptera), Cig. (T.), Jan., Erj. (Ž.).
  99. dvokríłən, -łna, adj. zweiflügelig, Cig., M.
  100. dvolẹ́tən, -tna, adj. zweijährig, Jan.

   21.201 21.301 21.401 21.501 21.601 21.701 21.801 21.901 22.001 22.101  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA