Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

z (21.301-21.400)

  1. drę̑gljaj, m. = dreg, Jan., DZ., Nov., nk.
  2. drę́gniti, drę̑gnem, vb. pf. mit einem länglichen Gegenstande einen Stoß versetzen, stupfen; v oko d. koga s klinčkom; s pestjo koga d., jemandem einen Fauststoß geben, Cig.; d. sovražnika s konja, herabstechen, C.; ako se človek stegne, v dan dregne, (tako pravijo po leti, kadar je jako kratka noč), Notr.- Let.
  3. 1. drẹ̀k, drẹ́ka, m. die Corpulenz, C.
  4. 2. drèk, dréka, m. der Dreck; — iz nem.
  5. drẹ́kałnik, m. kol, s katerim drepšajo grozdje, Dol.; — prim. drokalnik.
  6. drẹ́mati, -mam, -mljem, vb. impf. kleine Augen machen, daran sein einzuschlafen, schlummern; vsi že dremljemo: pojdimo spat! — tudi: dremlje se mi, es schläfert mich.
  7. drẹmȃvčica, f. die Herbstzeitlose (colchicum autumnale), Cig.
  8. drẹmȃvəc, -vca, m. 1) der Schläfrige, der Verschlafene, Cig., Jan., vzhŠt.- C., Kr.; — 2) die Schlaflust, Cig., Jan., Kr.; dremavec me je prijel, Z.; d. me je presilil, C.; drẹ́mavəc, BlKr.- DSv.; — 3) der Bärlapp (lycopodium clavatum), C., Vod. (Bab.).
  9. drẹ́mən, -mna, adj. schläfrig, vzhŠt.- C.
  10. drẹ̑mež, m. 1) der Schlaftrunkene, C.; — 2) der Schlummer, Cig., Jan., C.; — 3) die Schläfrigkeit, Cig.; — die Lethargie, Cig. (T.); splošni d., Zv.
  11. drẹ̑mlja, f. 1) schläfriges Weib, Gor.; — 2) das Schneeglöckchen (galanthus nivalis), C.; — 3) ein Zeichen aus Lappen, das der Schafhirt auf seinen Stab bindet, wenn er auf die Alpe zieht, Štrek.
  12. drẹmȏtəc, -tca, m. = dremota, Cig., Jan.; pozno je bilo in dremotec nas je grudil, Glas.
  13. drẹmótən, -tna, adj. schlaftrunken, schläfrig; njih oči so bile dremotne, Jan. (Slovn.); — dan čemeren in dremoten, Erj. (Izb. sp.).
  14. drẹmotíti, -ím, vb. impf. einschlafen machen: zima krči in dremoti prste ubozemu pisavcu, Glas.
  15. drę̑mšałnik, m. kol z rogljiči na koncu v dremšanje grozdja, Dol.
  16. drę̑mšati, -am, vb. impf. s kolom, ki ima na koncu kake tri rogljiče, grozdje v kadi mestiti in mečkati, quetschen, Dol.
  17. drẹmúntati, -am, vb. impf. = dremati ( zaničlj.), Hal.- C.
  18. drẹ̀n, drẹ́na, m. die Kornelkirsche (cornus mascula); — pasji d., divji d., = sviba, psika, der Hartriegel (cornus sanguinea), Z., Medv. (Rok.).
  19. drenāža, f. podzemeljsko odtakanje vode po ceveh, die Drainage.
  20. drẹ̑ncati, -am, vb. impf. = cencati, auf und nieder sich bewegen: plesati je moral, ker so mu jele noge kar same drencati in poskakovati, LjZv.; nachlässig gehen, Z.; im Trab gehen, Z.; — morda nam. dremcati; prim. dremati in drncati.
  21. drénje, n. 1) das Schinden, Cig.; — 2) das Reißen ( z. B. des Wassers), Cig.; — 3) der Durchfall, Cig.; d. dobiti, Vod. (Izb. sp.); — 4) das Geplärr, Cig.; — prim. drtje.
  22. drẹ́nov, adj. von der Kornelkirsche; — drenova jagoda, die Kornelkirsche; drenov les, das Kornelholz; — drenove volje biti, nicht gut gelaunt sein, Z.
  23. drẹnováča, f. ein Stock aus Kornelholz, Cig., Valj. (Rad).
  24. drẹ́novəc, -vca, m. 1) der Kornelbaum, Z.; — pl. drenovci, Hartriegel (corneae), Tuš. (R.); — 2) der Kornelkirschenwein, Mik.
  25. drẹ́novina, f. das Kornelkirschenholz; tudi: drenovína.
  26. drẹ́novka, f. 1) ein Ast, eine Ruthe von der Kornelkirsche, Z., Štrek.; — 2) die Kornelbirn, Cig.
  27. drèp, drépa, m. der Trab: v drep, im Trabe, Cig.; — iz nem.
  28. drę̑pšati, -am, vb. impf. = dremšati, jvzhŠt.
  29. dreselíti, -ím, vb. impf. betrüben, ärgern, ogr.- Mik.; d. se = žalostiti se, Npes.-Vraz.
  30. drę́səlj, -slja, m. der Knöterich (polygonum), Z., vzhŠt., C.; — prim. dresen.
  31. dresélje, m. der Missmuth, die Traurigkeit, Jan., C., ogr.- M.; dreselje se z veseljem menja, C.
  32. drę́sən, -sna, m. 1) der Knöterich (polygonum persicaria), C., Medv. (Rok.); — pl. dresni, Ampfer (polygoneae), Tuš. (R.); — tudi: das Flohkraut (pulicaria vulgaris), V.-Cig., Glas.; — 2) die noch nicht blühende Rispe am Buchweizen, Cig.; ajda gre v dresen, Gor.- Levst. (Rok.); — 3) der Kamm des Hahnes, Gor.- Levst. (Rok.); — prim. adreselj, redresen.
  33. dreskáč, m. = drskač, drozgač, die Misteldrossel, der Zärrer (turdus viscivorus), Cig., Št.- Kres, Levst. (Nauk).
  34. drẹ̑st, m. das Laichen der Fische: riba gre zdaj na drest ( nam. nrest), Ip.- Erj. (Torb.), Svet. (Rok.).
  35. drẹ́šiti, -im, vb. impf. = razreševati: odvezavati snope pri mlatvi, Tolm.- Štrek. (Let.); — nastalo iz: razdrešiti = razrešiti.
  36. drẹ́ti, dérem, vb. impf. 1) reißen; črevlje d., Cig.; mrežo d., C.; šoto d., Torf ausstechen, Cig.; zobe d., Zähne reißen, ausziehen; — skodle d., Schindeln reißen, Z.; zgaga me dere, ich habe das Sodbrennen; dere me, ich habe den Durchfall, Cig.; — 2) schinden, die Haut abziehen; na meh d., den Balg abstreifen, so dass er als Schlauch verwendbar ist, Cig.; kravo s svedrom dreti, eine Sache verkehrt in Angriff nehmen, Npreg.- Cig.; — pren. bedrücken, schinden, ta nas dere! der zieht uns aus! Z.; — 3) sich mit großer Gewalt schnell fortbewegen, reißen, reißend strömen; reka dere po pečinah; veter dere, der Wind reißt, Cig.; — rennen, stürzen; veliko sveta dere za njim, viel Volk rennt ihm nach, C.; vse je vkup drlo, alles Volk lief zusammen; sovražniki naprej derejo, die Feinde dringen vorwärts; — d. jo, rennen: to sta jo drla! UčT.; — 4) d. se, kreischend schreien, plärren; sraka, šoja se dere, mačke se dero; ves dan se dere otrok; d. se nad kom, keifen, Cig.; na vse grlo se dreti, aus vollem Halse schreien, Cig., C.
  37. drẹ́tje, n. 1) = drenje 1), das Schinden, M., Z.; — 2) = drenje 4), Cig., Poh.; — pogl. drtje.
  38. drẹ̑v, m. = drevo, Goriš.- C., Štrek.; (vejat drev, Dict.; Ne maraš več za drev zelen, Zv.).
  39. drẹváča, f. die Holzaxt, Jan., C., BlKr.
  40. drẹvaríca, f. = drvarica, die Holzhauerin, Valj. (Rad).
  41. drẹváriti, -ȃrim, vb. impf. = za drevo držati, Pflughalter sein, Cig., Tolm.
  42. drẹ̑vẹj, adv. = drevi, Zora.
  43. drẹvę̑n, adj. 1) hölzern, Mur., Jan.; — holzicht: drevena repa, foßige Rübe, Cig.; — 2) starr, steif; (od mraza) dreveni prsti, Danj. (Posv. p.); d. stati, starr (vor Staunen) da stehen, C.; dreveno gledati, starr hinblicken, ZgD.; roka mi je vsa drevena, jvzhŠt.
  44. drẹvę́nəc, -nca, m. = drvenec, versteinertes Holz, der Holzstein, Cig.
  45. drẹvenẹ́ti, -ím, vb. impf. 1) zu Holz werden, M.; — 2) starr, steif werden; roka od mraza dreveni, C.; — 3) (o rastlinah) im Wachsen stille stehen, vzhŠt.- C.; — 4) starr hinblicken, hinstarren, C.
  46. drẹvę́nka, f. 1) ein Getreidemaß (der Metzen), Habd., M., vzhŠt.; — 2) ein großer Korb, C.
  47. drẹvę̑rje, n. = iverje, Z., UčT.
  48. drẹvę̑sən, -sna, adj. Baum-; drevesna smola, das Baumharz.
  49. drẹ́vẹšnji, adj. = drevišnji, C., Mik., BlKr., LjZv.; do drevešnjega, bis heute abends, C.
  50. drẹ́višnji, adj. zum heutigen (noch künftigen) Abend gehörig; drevišnje mleko, die Milch, die heute abends gemolken werden wird.
  51. drẹvíti, -ím, vb. impf. 1) treiben, jagen, tummeln; d. koga; d. konja, Mik.; Kar kol' boste v gor' dobili, K' meni boste v grad drevili, ("drvili"), Npes.-K.; Ak vihar drevi valove, Vod. (Pes.); Pred seboj drevi Bosnjake, Preš.; pojdi, boš Francoza drevil, Jurč.; nesreča, ki človeka drevi od zibeli do groba, Jurč.; — In nad železna vrata, Jo skokoma drevijo, Preš.; — 2) d. se, einherstürmen: d. se proti komu, anstürmen, Šol.; d. se za kom, nachjagen, Cig.; oblaki so se drevili po nebu, Cig.; drevil se je z viharjem vred tudi škrat, LjZv.; — = pojati se (brunften), Cig., Trst. (Let.); — 3) intr. treiben, jagen, Cig., Jan.; trije jezdeci so drevili od koče proti južni strani, Jurč.; — tudi (manj pravilno): drviti; prim. stvn. treiban, nizkonem. driven, Erj. (Torb.)- Let. 1883, 201.
  52. drẹ́vje, n. coll. die Bäume; drevja zasaditi; veter drevje lomi.
  53. drẹvníca, f. die Fällaxt, die Holzhacke, Jarn., Mur., Cig., Jan., M.; gozdi, ki niso videli še drevnice, Navr. (Let.).
  54. drẹvník, m. 1) der Baumgarten, Z.; — 2) = dendrit, Cig., Jan.
  55. drẹvocẹ̀p, -cẹ́pa, m. der Ort, wo Holz gehackt wird, Habd., Mik.
  56. drẹvodẹ̑łəc, -łca, m. der Holzarbeiter, C., Levst. (Pril.).
  57. drẹvogȃjəc, -jca, m. der Baumzüchter, C.
  58. drẹvorę̑ja, * f. 1) die Baumzucht, C., Z.; — 2) das Beholzungsrecht, Gor.- C.
  59. drẹvosẹ̀k, -sę́ka, m. der Holzschlag, Dict., Mik.
  60. drę́žati, -ím, vb. impf. müßig dastehen, C., Z.; lauern, losen, aufpassen: kaj mi tako na govorice drežiš? C.
  61. drežȃvəc, -vca, m. 1) der Faule, der Zögerer, C.; — 2) der gerne aufpasst, C.
  62. drežnjáti, -ȃm, vb. impf. zudringlich schwätzen, darein reden, C., Z.; murren, unwillig sein: na koga d., Dict., C., Kast.
  63. drgáč, m. der Reiber (orodje), Cig. (T.), Sen. (Fiz.).
  64. drgájsati, -am, vb. impf. stark reiben, kratzen, Cig.
  65. drgáłən, -łna, adj. zum Reiben dienend, Reib-, Cig.
  66. drgálọ, n. 1) der Reiber (orodje), Cig., Jan.; das Reibezeug (bei der Elektrisiermaschine), Cig. (T.), Sen. (Fiz.); — 2) die Flachsraufe, die Riffel, Cig., Nov.; za izmikanje klasja upotrebljuje se navadno drgalo, kakor pri lanu, Vrt.; — 3) der Pflock, an dem sich das Rindvieh auf der Weide reiben kann, C.
  67. drgancẹ́la, f. die Mandel am Halse; pl. drgancele (bolezen) = drgali, Tolm., Goriška ok.- Erj. (Torb.).
  68. drgástiti, -ȃstim, vb. impf. stark reiben, kratzen, Jan., C., Mik.; Job je vzel črepino in se je drgastil, Dalm.; — lan d., räufeln, C.
  69. drgáše, f. = greben, die Hechel, die Kratzbürste, C., Z.; — prim. gradaše.
  70. 1. dŕgati, dȓgam, vb. impf. 1) reiben, wetzen, Cig., Jan., C.; d. kaj s suho travo, Vest.; veja se ob vejo drga, Pjk. (Črt.); — kobilice in konjički so veselo črčali in drgali, Glas.; — fegen, (drgáti) Mur.
  71. 2. dŕgati, dȓgam, vb. impf. würgen, C.; — prim. zadrgniti.
  72. 3. dŕgati, dȓgam, vb. impf. zittern, Mik. (V. Gr. I. 142.); — prim. drgetati.
  73. dȓgəljc, -gəljca, m. der Kreisel: d. zagnati, zavrteti, Polj.; — prim. durgelj.
  74. drgèt, -ę́ta, m. das Beben, das Zittern, Cig., Jan.
  75. drgetálọ, n. der Zitterling, Cig.
  76. drgetȃnje, n. das Beben, das Zittern, das Schlottern.
  77. drgetáti, -etȃm, -ę́čem, vb. impf. beben, zittern, schlottern; od mraza drgetati.
  78. drgetȃvəc, -vca, m. der Zitterling, Cig.
  79. drgétəc, -tca, m. das Beben, das Zittern, Cig., Jan.; drgetec me je prijel, me ima, Z., SlGor.
  80. drgláča, f., vzhŠt.- C., pogl. drgolača.
  81. drgljáti, -ȃm, vb. impf. gelinde kratzen, krabbeln, streicheln, Cig., Jan., Mik., Gor.- M., C.; Kdor lenobi se poda, Rad za ušesi se drglja, Npes.-K.
  82. dŕgniti, ** dȓgnem, vb. impf. reiben, wetzen, kratzen, d. se ob kaj, sich an etwas reiben; magnet d., streichen, Cig. (T.); — abweiden: svinje travo drgnejo, Št.- C.; — scharren: tuje blago vkup spravljati in drgniti, Bas.
  83. drhavica, f. die Gicht, Guts., Mur., Cig.; (? menda nam. drhtavica, C.; — prim. hs. drhtavica, das Zittern, die Gliederlähmung).
  84. drhtáti, drhtȃm, dŕhčem, vb. impf. = drgetati, Hal., ogr.- C., nk., BlKr.; od mraza, od strahu d., BlKr.
  85. drhtȃvəc, -vca, m. ogor d., der Zitteraal (gymnotus electricus), Erj. (Ž.).
  86. drhtẹ́ti, -ím, vb. impf. = drgetati, Cig., Jan., C., Mik., nk.; vse drhti po meni, alles zittert in mir, Z.; drhteč od veselja, nk.; — d. po čem, vor Verlangen nach etwas zittern, Z.; auf etwas erpicht sein, Cig.
  87. dríča, f. 1) die Glitschbahn, Jan., Gor.; — 2) die Riese, Z.
  88. dríčati, drı̑čam, vb. impf. 1) gleiten machen: les d., das Holz in der Riese hinabgleiten lassen, Z., Svet. (Rok.); — 2) d. se, auf dem Eise schleifen = drsati se; rutschen: kdor se veliko po kolenih driča, ta se kmalu dela naveliča, Jan. (Slovn.), Cig., Jan., Vrt., Gor.
  89. drífati, -fam, -fljem, vb. impf. = drihati, vzhŠt.- C.
  90. drifẹ́ti, -ím, vb. impf. = drifati, vzhŠt.- C.
  91. drípa, f. das Abweichen, der Durchfall ( bes. beim Vieh), Jan., Hal.- C., vzhŠt.
  92. drípati, drı̑pam, -pljem, vb. impf. 1) zerreißen, Bes.- C.; — 2) das Abweichen, den Durchfall haben, C.; krava driplje, jvzhŠt.; — prim. drpati.
  93. drı̑sk, m. = driska, C., Z.
  94. drı̑ska, f. das Abweichen, der Durchfall: drisko imeti, Cig., Jan., BlKr.- Mik., jvzhŠt.
  95. drískati, drı̑skam, vb. impf. das Abweichen haben, C., Z.
  96. drísta, f. das Abweichen, der Durchfall, Mur., Cig., Jan., C., Vrtov. (Km. k.), DZ., Polj.
  97. drı̑stlja, f. 1) das Klystier, Mur., V.-Cig., Vod. (Bab.); — 2) die Klystierspritze, Jan.
  98. dȓk, m. 1) der Glitsch, der Rutscher, Cig.; — 2) der Lauf, der Galopp, C.; v drk jahati, BlKr.- M.; koza poskoči v drk, Vrt.
  99. drkalíšče, n. der Eisplatz, C.
  100. dȓkati, -kam, -čem, vb. impf. 1) gleiten, glitschen, Cig., C.; d. se, auf dem Eise schleifen, Jan., Poljane- Štrek. (LjZv.), Št.; — 2) rennen, herumrennen, Mur., BlKr.- M., SlGor.- C., ogr.- Valj. (Rad), Dol.; Letos sem s fanti drkala, Npes.-K.; — za svetskim blagom d., C.; im Trab laufen, Štrek.; — 3) d. les, Holz auf einer Riese hinabgleiten lassen, Podgorjane- Štrek. (LjZv.).

   20.801 20.901 21.001 21.101 21.201 21.301 21.401 21.501 21.601 21.701  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA