z (20.901-21.000)

20901. dołgočȃsnica, f. die Langweilige, Zora.
20902. dołgokítast, adj. langzöpfig, Let.
20903. dołgokràk, -kráka, m. (ptiči) dolgokraki, Stelzenvögel (grallatores), Cig. (T.).
20904. dołgopèt, -pę́ta, adj. langbeinig: saj si mlad in dolgopet, Vrt.; bil je strašansko dolgopet, Zv.
20905. dołgopę̑təc, -tca, m. langbeiniger Mensch; vi, dolgopetec, ki ste suhi kakor raženj, Levst. (Zb. sp.).
20906. dołgopę̑tka, f. der Stelzenvogel, Z., Jan.
20907. dołgopę̑tnik, m. der Langbein, Zora.
20908. dołgopȓstnik, m. der Langfinger, LjZv.
20909. dołgorèp, -rę́pa, adj. langgeschwänzt, Cig., Jan.
20910. dołgorę̑pəc, -pca, m. der Langschwanz, Jan., Cig. (T.).
20911. dołgorę̑pka, f. 1) die Schwanzmeise (Bergmeise) (parus caudatus), Cig., Kr.- Frey. (F.); — die Spitzente (anas acuta), Cig., Kr.- Frey. (F.); — = vrtorepka, die weiße Bachstelze (motacilla alba), C., GBrda; — 2) neka hruška, Šebrelje, Sv. Duh pri Krškem- Erj. (Torb.), C.; die Rattenbirne, Cig.; — neko jabolko, Podkrnci- Erj. (Torb.); — nekaka vinska trta, Vreme v Brkinih- Erj. (Torb.); nekaka črešnja, GBrda- Erj. (Torb.).
20912. dołgosȗknjež, m. der Langrock, Cig., Jan., Zora.
20913. dołgoȗšəc, -šca, m. der Langohr, n. pr. o zajcu, Levst. (Zb. sp.), o oslu, Bes.
20914. dołgovȃnje, n. 1) das Schuldigsein: ausständige Schulden, Cig.; v dolgovanju imeti, in Schuldforderungen besitzen, Litija- Svet. (Rok.); — 2) der Handel, die Angelegenheit, Dict., ogr.- C.; dolgovanje pred Boga prinašati, Dalm.; dolgovanje s kom imeti, mit jemandem zu thun, zu schaffen haben, Trub.; der Rechtshandel, Meg., Dict.; imeti kako d. in pravdanje, Dalm.; — 3) = reč: drmožje in druga lehka dolgovanja, ogr.- Valj. (Rad).
20915. dołgovàt, -áta, adj. länglich, Mur., Mik., Hip. (Orb.); obraza je bil dolgovatega, Cv.
20916. dołgovẹ́jnat, adj. langästig: dolgovejnata vrba, Zora.
20917. dołgovína, f. dolgovina in imovina, Soll und Haben, h. t.- Cig. (T.); pisati v dolgovino, belasten, DZ.
20918. dolíjanje, n. das Zugießen, Mur.
20919. dolíjati, -am, vb. impf. ad doliti; = dolivati, zugießen, füllen, Mur., Cig.
20920. dólikaj, adv. 1) unten, C.; — 2) hinab, herab, C.; dolikaj iz nebes, Krelj.
20921. dolı̑kati, -am, vb. pf. fertig glätten, auspolieren, Cig.; — die letzte Feile anlegen ( stil.), Cig. (T.).
20922. dolína, f. das Thal; črez hribe in doline, über Berg und Thal; solzna dolina, das Thal der Zähren.
20923. dolı̑nəc, -nca, m. der Thalbewohner, Cig., Jan., LjZv., Greg.
20924. dolı̑nka, f. 1) die Thalbewohnerin, Cig.; — 2) dem. dolina; — jama, vdrtina, kjer je zemlja posedla, Dol.- LjZv.
20925. dolíti, -líjem, vb. pf. dazugießen, zufüllen, nachgießen; dolij še malo, da bo poln sod.
20926. dolı̑v, m. der Nachguss, die Fülle, Mur., Cig., C., Mik.; na doliv veliko vina gre, C.; — der Füllwein, SlGor.- C.; — tudi dóliv, Mur., vzhŠt.
20927. dolívanje, n. das Zugießen.
20928. dolívati, -am, vb. impf. ad doliti; dazugießen, nachfüllen; že dolgo dolivamo, pa neče poln biti sod.
20929. dolı̑vək, -vka, m. das Dazugegossene, Valj. (Rad).
20930. dolj, adv., C., pogl. doli; tako tudi: doljka, doljkaj, doljta, nam. dolika, itd., vzhŠt.- C.
20931. doljánščice, f. pl. hlače, kakršne doljanci nosijo = bize, behete, C.
20932. dọ̑ljnji, adj. unten befindlich, der untere, Unter-; doljnji in gornji del; (piše se tudi: dolnji; toda ne govori se: dołnji; menda iz: dolenji [dol'nji]).
20933. dolǫ́čati, -am, vb. impf. ad določiti: bestimmen, festsetzen, Mur., Jan., C., nk.; določati, da kaka stvar bodi tako, a ne drugače, Levst. (Nauk).
20934. določeváti, -ȗjem, vb. impf. ad določiti; bestimmen, festsetzen, Jan., nk.
20935. določílọ, n. die Bestimmung, Cig. (T.), C., Levst. (Nauk), nk.; prehodno d., die Uebergangsbestimmung, DZ.; zvršitveno d., die Vollzugsbestimmung, DZ.; — die Definition, Jan.
20936. dolǫ́čiti, -lǫ́čim, vb. pf. bestimmen, festsetzen, Mur., Jan., nk.; — definieren, Jan., C.
20937. dolǫ̑ga, f. = doklada, die Zulage: d. k plači, opravilske dologe, Functionszulagen, Levst. (Pril.).
20938. doložíti, -ložím, vb. pf. dazu legen, nachlegen; d. nekoliko polen v peč, da bi bolj gorelo; d. nekaj goldinarjev, da je svota kupcu po volji.
20939. dolžȃva, f. die Länge, Jan., C., ogr.- Valj. (Rad); miljska d., die Meilenlänge, DZ.; izbirati samo po dolžavi, Zv.
20940. dolžȃvən, -vna, adj. Längen-: dolžavno razmerje, DZ.
20941. dȏłže, adv. compar. ad dolgo, = dalje (länger), C., M., vzhŠt.; d. več, C., d. bolje, Raič (Slov.), immer mehr; najdolže, am längsten, vzhŠt.
20942. dółžičək, -čka, adj. nicht gar lang, vzhŠt.- C.
20943. dołžína, f. die Länge; zemljepisna d., geographische Länge, Jes.
20944. dołžník, m. der Schuldner; — der Verpflichtete, DZ.; ostanem tvoj d., ich bleibe dir sehr verbunden.
20945. dọ̑m, * m. das Heim, die Heimstätte; ženinov, nevestin d.; od doma, z doma iti, vom Hause fortgehen: ausgehen, verreisen; = z domu iti, LjZv., Lašče- Levst. (Rok.); nameniti se z domu, Cv.; ( nav. z domi, posebno na vzhodu; z domi je bil čebelarstvu kos, Navr. [Spom.]); z doma biti, nicht zuhause, in der Fremde, abwesend sein, DZ.; z domu biti, Levst. (Nauk); štiri dni z domu biti, Jurč.; na d. vzeti koga, jemanden in sein Haus aufnehmen; na domu ostati (biti); auf der Heimstätte Besitzer bleiben (sein); kje si z domom? wo ist dein Heim? C.; svoj dom je boljši od zlatega korca, Cig.
20946. domȃ, adv. zuhause, daheim; mati je doma; očeta ni doma, der Vater ist nicht zuhause.
20947. domàč, -áča, adj. 1) zum Heimatshause gehörig, Haus-; domači, die Hausgenossen, die Hausleute; bil je domač sin, Erj. (Izb. sp.); le govori, saj smo sami domači skupaj, jvzhŠt.; d. človek, ein Hausgenosse; domačega tatu se je težko ubraniti, Jan. (Slovn.); d. kruh, Hausbrot, Cig.; domača živina, das Hausvieh; — 2) zur Heimat gehörig, heimisch; izpod domačega zvona, aus der Heimatspfarre, Cig.; pripluti na domač breg, Npr.- Erj. (Torb.); — inländisch, Cig., Jan.; domači (ljudje), Eingeborne, Cig. (T.), DZ.; domača reja, die Innzucht, Cig. (T.); — domača vojska, der Bürgerkrieg, Cig. (T.); — 3) vertraut; preveč sta si domača; po domače, in ungezwungener Weise; po domače se vesti, po d. povedati kaj; — tudi: dómač, -áča, Št.
20948. domačeváti, -ȗjem, vb. impf. das Haus zu hüten pflegen, ( n. pr. ob nedeljah, kadar so drugi pri božji službi), Jarn.
20949. domačı̑ja, f. das heimische Hauswesen, das Heim; na domačiji biti; domačijo prevzeti; — die Heimat; Kako me nesel boš nocoj Sto milj do domačije? Preš.
20950. domačı̑n, m. 1) der Hausgenoss, Jan., M., Rez.- C.; kadar jutrnico zvoni, vstanejo domačini, Pjk. (Črt.); — 2) der Eingeborne, das Landeskind, Jan.; — 3) der Hauswirt, Cig., Vrt.; der Grundbesitzer, Svet. (Rok.).
20951. domačína, f. = domače blago, das Hauserzeugnis, C., Z.
20952. domačı̑nəc, * -nca, m. 1) = domačin 1); — 2) der Gemeindeangehörige, DZkr.; — 3) = domačin 3), Bes., C., Jan.
20953. domačı̑nka, f. die Hausgenossin, die Einheimische, M., Rez.- C.
20954. domačı̑nski, adj. 1) häuslich, Z.; domačinska pridnost, C.; — 2) Grundbesitzers-, Svet. (Rok.).
20955. dománji, adj. domač, = Haus-, heimisch, Mur., Cig., C., Mik.; domanji človek, domanje platno, C., Pjk. (Črt.), vzhŠt.; domanja pobožnost, die Hausandacht, Jan.; — domanji, die Hausgenossen, SlGor.- C.
20956. domár, -rja, m. 1) der Hausgenosse, C., Mik., kajk.- Valj. (Rad); pl. domarji, die Hausleute, C.; ko pridejo do nevestinega doma, odpre starejšina vrata in pozdravi domarje, Pjk. (Črt.); — 2) človek, ki ostane doma za varuha, kadar drugi odidejo v cerkev, Podkrnci- Erj. (Torb.).
20957. domarína, f. die Haussteuer: porazredna d., die Hausclassensteuer, Levst. (Nauk).
20958. doməkníti, -máknem, vb. pf. hinzurücken; hinzugeben, Cig.; (bei der Licitation) mehr bieten, Z.
20959. domẹ̑mba, f. die Verabredung, Cig.; — das Einvernehmen, DZ.; po domembi z ministerstvom, im Einvernehmen mit dem Ministerium, Levst. (Nauk).
20960. dọ̑mən, -mna, adj. zum Hause gehörig: domni ljudje = domači lj., C.
20961. domẹ̑nək, -nka, m. = domemba: obojestranski d., beiderseitiges Einverständnis, DZ.
20962. domẹnı̑təv, -tve, f. die Verabredung, das Einverständnis, DZ.
20963. domę̑rək, -rka, m. die Zugabe, die Ergänzung (beim Messen), Cig.
20964. domę́riti, -mę̑rim, vb. pf. 1) mit dem Messen fertig werden; — 2) beim Messen dazugeben, ergänzen; to je slaba mera, domerite, Mik.
20965. domę́rjati, -am, vb. impf. ad domeriti; beim Messen ergänzen.
20966. domẹ́šati, -am, vb. pf. 1) das Mischen beendigen; — 2) beim Mischen noch dazugeben.
20967. domešetáriti, -ȃrim, vb. pf. aufhören zu mäkeln, Mäkler zu sein.
20968. domíkanje, n. das Hinzurücken, M.
20969. domíkati, -mı̑kam, -čem, vb. impf. ad domekniti; hinzurücken, M.
20970. domísəłn, -səłna, adj. dem leicht etwas einfällt, anschlägig, erfinderisch: od dne do dne so hitriši in domiselniši ( namr. na oderuštvo), Trub. (Post.); izbrati gospodinjo, da bo delavna, domiselna, Jurč.; domiseln cerkovnik, (ker skrbi za grobove, da so čedni), Levst. (Zb. sp.).
20971. domísəłnost, * f. die Fähigkeit leicht auf das Entsprechende zu verfallen; ( prim. domiseln); — die Einbildungskraft, Cig., Jan.
20972. domı̑slica, f. ein plötzlicher Gedanke, der Einfall, Cig. (T.).
20973. domísliti, -mı̑slim, vb. pf. 1) d. si kaj, etwas mit den Gedanken erfassen, C.; sich vorstellen: kdo si more domisliti njegovo sramoto? Jap. (Prid.); — domišljen, eingebildet: domišljena bolezen, Cig.; — (malo domišljen = malo domiseln, Svet. [Rok.]); — 2) d. se, sich besinnen, Cig. (T.); mislil sem in tudi se domislil, LjZv.; d. se koga, sich jemandes erinnern, Cig.; d. se česa, sich etwas einfallen lassen, auf etwas verfallen; imena se d., auf einen Namen verfallen, Levst. (Zb. sp.); domisli se pametnejšega sveta, DSv.; ne morem se d., es will mir nicht einfallen, Cig.; — 3) trans. auf einen Gedanken bringen: vino človeka domisli kdaj takih reči, LjZv.
20974. domı̑šljaj, m. der Einfall, Cig. (T.); strmeli so o bistroumnosti domišljajev in sodbe njene, LjZv.
20975. domíšljati, -am, vb. impf. ad domisliti; 1) d. si, sich einbilden, Cig., Jan., Cig. (T.); — tega si nisem domišljal, das habe ich nicht vermuthet, V.-Cig.; preveč si d., sich zu viel einbilden, Cig.; — 2) d. se (česa), sich besinnen, sich entsinnen, Cig., Cig. (T.); — auf Gedanken gerathen, Einfälle haben.
20976. domišljȃva, f. 1) die Phantasie, Mur., Jan., C., Zora; — 2) die Einbildung, der Dünkel, Z., Cig.
20977. domlẹ́sti, -mółzem, vb. pf. = domolsti, mit dem Melken fertig werden.
20978. domnẹ̑va, f. die Vermuthung, Cig. (T.), Nov.- C., nk.; — die Voraussetzung, Jan., SlN.- C., UčT.
20979. domnẹ́vati se, -am se, vb. impf. ad domneti se; vermuthen, voraussetzen, wähnen, Cig. (T.), nk.; d. si, Jan., Šol.; — prim. češ. domnívati se, vermuthen.
20980. domnẹ́vən, -vna, adj. vermuthlich, Jan., Cig. (T.), DZ.
20981. domobrȃnəc, -nca, m. = brambovec, der Landwehrmann, Z., nk.
20982. domobrȃnstvọ, n. die Landesvertheidigung, SlN.; — die Landwehr, Cig. (T.), DZ., nk.
20983. domółsti, -mółzem, vb. pf. das Melken beenden.
20984. domorǫ̑dəc, -dca, m. 1) kdor se je porodil na domu: jaz sem domorodec, ti si se priženil, Svet. (Rok.); — 2) der Eingeborne, der Inländer, Mur., Cig. (T.), ogr.- M., DZ.; — 3) = domoljub, Cig., Jan.; prim. domoroden 2).
20985. domorǫ́dən, -dna, adj. 1) einheimisch, Cig., Jan., M.; — 2) = domoljuben, Cig., Jan., Nov.; v tem pomenu se rabi morda po zgledu besede: bogoroden.
20986. domorǫ̑dnik, m. der Eingeborne, Šol., DZ.
20987. domovalíšče, n. das Domicil, Cig., DZ.; stanovitno d., stetiger Wohnsitz, DZ.
20988. domovȃnje, n. 1) das Domicilieren; — 2) das Domicil, Dict., Cig., Jan., C.; na svetu nimamo stanovitnega domovanja, Škrinj.; d. imeti, wohnhaft sein, C.; Po svojem svetem raji, Po svojem svetem domovanji, Npes.- Kres; Ukaz želj vleče v tvoje domovanje, Preš.
20989. domováti, -ȗjem, vb. impf. domicilieren, wohnhaft sein, hausen, Jan., C., DZ.
20990. domovȃvəc, -vca, m. = prebivavec, Vod. (Izb. sp.).
20991. domǫ́vən, -vna, adj. 1) Haus-: domovna najmarina, die Hauszinssteuer, Levst. (Nauk); — 2) Heimats-: domovna občina, die Heimatsgemeinde, Nov.; heimatlich, Cig.
20992. domovína, f. 1) das heimische Haus sammt den Grundstücken, Haus und Hof, Mur.; dajte mi jo za ženo, da mi ona domovino zgospodinji, kakor je prav, Jurč.; — 2) die Heimat; — das Vaterland.
20993. domovı̑nski, adj. Heimats-, Vaterlands-, heimatlich, vaterländisch; domovinska pravica, das Heimatsrecht, d. list, der Heimatschein, Levst. (Nauk); domovinska ljubezen, Preš.
20994. domovı̑nstvọ, n. das Heimatsrecht, C., Nov., DZ., Levst. (Nauk).
20995. domǫ̑vje, n. die Heimat, Cig., Jan., C., nk.; z močjo ga vedeš na svoje sveto domovje, Ravn.; koprnela sta po ljubem domovju, Ravn.
20996. domú, adv. = domov, nachhause; nastalo iz: domov ("domuv") in se v knjižni slovenščini napačno rabi nam. domov; — prim. Cv. III. 11., DSv. III. 57.
20997. dǫ̑n, m. hallender Ton, Cig., Jan.; dumpfer Laut, das Dröhnen, C.; Belina in Čarta Razlega se don, Vod. (Pes.); — prim. doneti.
20998. donasípati, -pljem, vb. impf. ad donasuti; nachschottern: v začetku je cesto močneje in češče donasipati, Levst. (Cest.).
20999. donašáč, m. der Zuträger, C.
21000. donȃšanje, n. die Zubringung.

   20.401 20.501 20.601 20.701 20.801 20.901 21.001 21.101 21.201 21.301  

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani