Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

z (20.501-20.600)

  1. deseterogúbən, -bna, adj. zehnfältig, Cig., Jan.
  2. deseteromǫ́žən, -žna, adj. zehnmännerig, Cig.
  3. deseteronòg, -nǫ́ga, adj. zehnfüßig, Cig.
  4. deseteronǫ̑žəc, -žca, m. der Zehnfüßer, Cig. (T.).
  5. deseteroǫ́gəłnik, m. das Zehneck, Cig.
  6. deseterostròk, -strǫ́ka, adj. zehnfach, Cig.; — hs.
  7. deseterovẹ́drn, adj. zehn Eimer haltend, Cig.
  8. desę́ti, num. ord. der zehnte; d. brat, deseta sestra; prim. brat; d. denar, das Laudemium, Cig.; v deseto, zum zehntenmal, Cig., jvzhŠt.; — na deseto vino točiti, = na desetek, BlKr.- M.
  9. desetíca, f. 1) die Zehn, der Zehner, Cig., Cel. (Ar.); — 2) der Zehner, das Zehnkreuzerstück.
  10. desę́tič, adv. zum zehntenmal, zehntens.
  11. desetìč, * -íča, m. das Zehentstück, Z.; die Zehentgarbe, C.
  12. desetína, f. 1) der zehnte Theil, das Zehntel, Cig. (T.); — 2) der Zehent; žitna d., der Getreidezehent, vinska d., der Weinzehent; gorska d., die Bergfrohne, Levst. (Nauk); — desetino jemati, pobirati, den Zehent nehmen, einsammeln; — 3) v desetino iti = po svetu iti (o desetem bratu, deseti sestri): Kaj ( n. kar) je le desetega, Vse mora v desetino iti, Npes.-Vraz.
  13. desetı̑nar, -rja, m. der Zehentherr, Cig., Jan., C.
  14. desetı̑nəc, -nca, m. 1) der Zehenthold, Cig.; — 2) das Blutzehentstück, Z.; das Zehentlamm, C.
  15. desetíniti, -ı̑nim, vb. impf. den Zehent nehmen, einheben, Guts., Mur., Cig.; d. kaj, von einer Sache den Zehent nehmen: gorje vam, kteri desetinite meto, rutico in vso vrtnino, Jap. (Sv. p.).
  16. desetı̑njak, m. der Zehenteinnehmer, der Zehentsammler, Guts., Mur., C., Danj. (Posv. p.).
  17. desetínjenje, n. das Einsammeln des Zehents, Danj.- Valj. (Rad).
  18. desetı̑nka, f. 1) das Zehntel, Mur., Cig., nk.; — 2) die Decimale, C., UčT., Cel. (Ar.); — 3) mokra mera za 10 bokalov, C.
  19. desetı̑nski, adj. 1) Zehent-, zehentbar, Mur., Cig.; desetinska njiva, der Zehentacker, Cig.; desetinska pravica, die Zehentberechtigung, Guts., Cig., Jan.; — 2) Decimal-, C.; desetinsko mesto, die Decimalstelle, desetinska pika, der Decimalpunkt, desetinski ulomek, der Decimalbruch, Cig. (T.); — 3) dekadisch: po desetinskem redu, nach dem dekadischen System, DZ.
  20. desetı̑nstvọ, n. das Zehentwesen, Z.
  21. desetı̑nščak, m. der Zehentwein, C.
  22. desę́titi, desę̑tim, vb. impf. den Zehent absondern, den Zehent nehmen, verzehenten, Dict., Guts., Cig., Krelj, Trub., Svet. (Rok.); desetite meto in koper, Dalm.
  23. desę̑tka, f. 1) die Zehn (das Zahlzeichen für zehn), Cig., Jan., Štrek.; — 2) eine Zahl von zehn Personen oder Sachen: d. junakov, Habd.; d. malih zrn, kajk.- Valj. (Rad); ves rožni venec je razdeljen v desetke češenamarij, Cv.; — 3) das Zehnkreuzerstück, Savinska dol.
  24. desę̑tkrat, adv. zehnmal.
  25. desę̑tkratən, -tna, adj. zehnmalig.
  26. desetlẹ́tən, -tna, adj. zehnjährig.
  27. desetlẹ̑tje, n. das Jahrzehent, Cig., Jan., nk.
  28. desetmẹ́sečən, -čna, adj. zehnmonatlich, Z.
  29. desę̑tnica, * f. 1) die zehntgeborene Tochter, Npes.-K.; prim. deseti brat; — 2) = deseterka, die Dekade, Cig.
  30. desę̑tnik, * m. 1) = deseti brat, Lašče- Levst. (Rok.), Bes.; — 2) der Corporal, Cig., Jan., DZ.; decurio, Habd.; — 3) der Zehenter, Dict., Cig., Lašče- Levst. (Rok.); — der Zehentherr, Rec.
  31. desetobratovȃnje, n. desetih bratov življenje: tako se začenja moje d., Jurč.
  32. desetodstǫ́tən, -tna, adj. zehnprocentig, Levst. (Cest.), nk.
  33. desettísočica, * f. der Zehntausender, Cel. (Ar.).
  34. desetvẹ́drn, adj. zehn Eimer haltend: d. sod, Cig.
  35. desetvŕsten, -tna, adj. zehnzeilig, Cig.
  36. dəskà, -è, f. das Brett; koliba iz desak, eine Bretterbude; — das Pflugbrett, Cig., Vrt.; — die Tafel, Cig. (T.); risalna d., das Reißbrett, Jan.; dȇska Št.
  37. desníca, f. 1) die rechte Hand; na desnici sedeti, zur Rechten sitzen, Cig.; — 2) die rechte Seite des Parlamentes, die Rechte, nk.
  38. dəščíca, f. dem. deska; das Brettchen; — das Täfelchen, DZ.
  39. dę́štər, -tra, adj. munter, Z.; — hübsch, schön, Dict., Z., Štrek.; — prim. it. destro (geschickt), Mik. (Et.).
  40. dète, interj. (izražuje začujenje): dete, kako si lep! wie bist du schön! jvzhŠt.; dete treni! Vrt.; dete šentaj! Sapperment! dete končaj! potz tausend! Cig.; dete hentaj! LjZv.; — menda nam. da te; prim. da.
  41. dẹ̑tək, -tka, m., Levst. (Zb. sp.), pogl. detetce.
  42. dę́telja, f. 1) der Klee; suha d., das Kleeheu; d. v štiri peresca, LjZv.; večna d., nemška d., der Luzernerklee (medicago sativa), Cig., C., Tuš. (R.), Josch, Vrtov.; turška d., der türkische Klee, die Esparsette (onobrychis sativa), medena d., der Steinklee (melilotus officinalis), Tuš. (R.); laška d., der Incarnatklee (trifolium incarnatum), Cig.; zajčja d., der Sauerklee (oxalis acetosella), Josch; = kisla d., Cig.; bela d., der weiße Klee (trifolium repens), Erj. (Rok.), Josch; — 2) kozje in govedje ime, Podmelci, Tolminski hribi- Erj. (Torb.).
  43. dę́teljica, * f. dem. detelja; junger Klee, M.; das Kleeblatt, Mur.; zajčja a. kisla d., der Hasen- oder Sauerklee (oxalis acetosella), Cig., Tuš. (R.).
  44. dẹtę́tce, n. dem. dete; das Kindlein; Za svoja detetca Me v živo skrbi, Vod. (Pes.); — tudi: dẹ́tetce, Kr.- Valj. (Rad).
  45. dẹ́ti, * I. -dẹ̑m, vb. pf. 1) stellen, legen: kam si del? nimam kam deti, to je bilo sem deveno, Dol.- Levst. (Zb. sp.); — 2) vb. impf. thun: dobro mi je delo, das that mir wohl, Cig.; to mi je težko delo, Dol.- Levst. (Zb. sp.); — 3) sagen, Notr.- Levst. (Zb. sp.); del bi = rekel bi, Jurč.; prim. dejati; — II. denem, vb. pf. legen, stellen, thun, Cig., Jan., Mik., Dol.; v žep deti, in den Sack stecken, Cig.; mater so v zemljo deli, C.; pod ključ d., einsperren, Cig.; ob službo d., cassieren, Cig.; kam se hočem deti? wohin soll ich mich wenden? Pohl. (Km.); kam se deti? wohin sich wenden? Vrt.; d. se v jok, zu weinen anfangen, Koborid- Erj. (Torb.); — po zlu d., zu grunde richten, Habd., Mik.; v nič d., herabwürdigen, Jan.; na laž d., der Lüge beschuldigen, Z.
  46. dẹtìč, -íča, m. der Knabe, ogr.- C.; — der Bursche, der Jüngling, Habd., C., Mik.; der Lehrjunge, vzhŠt.; — tudi: dẹ́tič, Valj. (Rad).
  47. dẹtína, f. großes Kind: možje so v željah svojih detine, Levst. (Zb. sp.).
  48. dẹtı̑nski, adj. kindlich, Mur., Cig., Jan.; detinski um neizobraženega ljudstva, Levst. (Zb. sp.).
  49. dẹtı̑ščnica, f. die Kinderbewahranstalt, Jan., ZgD.
  50. dẹ́tje, n. das Setzen; positio ( phil., — opp. negatio), Cig. (T.); detje pod obtožbo, die Versetzung in den Anklagestand, DZ.
  51. dẹtokrȃdstvọ, n. der Kinderraub, DZ.
  52. dẹtomǫ̑rski, adj. kindesmörderisch, Z.
  53. dẹtoústən, -stna, adj. detoustni jezik, die Kindersprache, Cig. (T.); detoustna beseda, Zv.; Čarobni res, a detoustni glasi, Levst. (Zb. sp.).
  54. dẹ́va, f. 1) die Jungfrau, ogr.- C., nk.; deva Marija (v središki prisegi pisani v prvi polovici 18. veka, Kres II. 523.); — 2) die Jungfrau (als Sternbild), Cig. (T.); — 3) morska deva, die Seemaid (halicore), Erj. (Z.).
  55. dẹ́vati, -vam, -vljem, vb. impf. ad dejati, deti; setzen, legen, stellen: na stran d., beiseite legen; na zrak d., der Luft aussetzen; vmes d.; einschalten; pšenico v stavke d., den Weizen mandeln; d. kaj pod uradni zaklep, den amtlichen Verschluss anlegen, Cig.; iz kože d. vola, dem Ochsen die Haut abziehen; v sveto olje d. koga, jemandem die letzte Oelung reichen; v red d., in Ordnung bringen, regeln; v nič d., herabwürdigen, Jan., Cig. (T.); tudi: na nič d., Cig., Navr. (Let.); — d. se, langsam steigen (šaljivo): kam se devaš? Št.- C.
  56. dẹvę̑r, -rja, m. 1) der Mannesbruder (d. je ženi možev brat), Meg., Rihenberk, Ben.- Erj. (Torb.); Erodias zakon prelomi s svojim deverjem, Dalm.; dẹ́ver, gen. dẹ́vera, Mur., Cig., Met., BlKr.; — 2) dẹ́ver, der Beistand und Zeuge der Braut, Mur., C., vzhŠt., BlKr.
  57. dẹverı̑ja, f. die Schwägerschaft ( zaničlj.), Cig.
  58. devę̑tdeset, num. neunzig.
  59. devetdesetę̑r, num. neunzig, neunzigerlei; — prim. četver.
  60. devetdesetę̑rən, -rna, num. neunzigfältig.
  61. devetdesetę̑rnat, num. neunzigfach.
  62. devę̑tdeseti, num. der neunzigste.
  63. devetdesetíca, f. die Zahl Neunzig.
  64. devę̑tdesetič, adv. neunzigstens, zum neunzigstenmal.
  65. devetdesetína, f. der neunzigste Theil, das Neunzigstel.
  66. devę̑tdesetka, f. der Neunziger; die Zahl, das Zahlzeichen Neunzig.
  67. devę̑tdesetkrat, adv. neunzigmal.
  68. devę̑tdesetkratən, -tna, adj. neunzigmalig.
  69. devetdesetlẹ́tən, -tna, adj. neunzigjährig.
  70. devetdesetlẹ̑tnik, ** m. der Neunziger, der Neunzigjährige, Cig.
  71. devę̑tę̑k, * -tka, m. die Pfingstrose (paeonia sp.), na Videži (v Istri)- Erj. (Torb.); — tudi: die Nieswurz (helleborus viridis), Kreplje na Krasu- Erj. (Torb.).
  72. devę́tič, adv. neuntens, zum neuntenmal.
  73. devetíčən, -čna, adj. devetični preskus (izkus), die Neunerprobe ( math.), Cig. (T.).
  74. devę̑tka, f. der Neuner, die Neun, die Neunzahl, Mur., Cig., Jan., Štrek.
  75. 2. devetkáti, -ȃm, vb. impf. schwatzen, Lašče- Levst. (M.); — prim. dvekati, dvečiti.
  76. devetkẹ̑la, f. die Schwätzerin, Lašče- Levst. (M.).
  77. devetnájst, num. neunzehn.
  78. devetnajstę̑r, num. neunzehn, neunzehnerlei; prim. četver.
  79. devetnajstę̑ren, -rna, adj. neunzehnfältig.
  80. devetnajstę̑rka, f. der Neunzehner, Jan.
  81. devetnajstę̑rnat, adj. neunzehnfach.
  82. devetnájsti, num. der neunzehnte.
  83. devetnájstič, adv. zum neunzehntenmal, neunzehntens.
  84. devetnajstína, f. das Neunzehntel.
  85. devetnajstı̑nka, f. das Neunzehntel.
  86. devetnájstkrat, adv. neunzehnmal.
  87. devetnájstkratən, -tna, adj. neunzehnmalig.
  88. devetnajstlẹ́tən, -tna, adj. neunzehnjährig.
  89. devetnájščica, f. die Zahl Neunzehn, der Neunzehner, Mur.
  90. devetodeželjàn, -ána, m. prebivavec devete dežele, Zv., DSv.
  91. devetodȗšnik, m. = srakoper, der Neuntödter (lanius collurio), C., Z.
  92. devetogȗbnica, f. die Löserdürre (goveja bolezen), Cig., C.; d., najhujša živinska bolezen, Vrtov. (Km. k.).
  93. devetosrájčica, f. die Siegwurz (gladiolus), Z., Medv. (Rok.).
  94. dẹvíčina, f. 1) lediges Frauenzimmer, C.; — 2) neka vinska trta, C., Brežice- Erj. (Torb.); weißer Räuschling, Trumm.
  95. dẹvı̑ški, adj. Jungfrauen-, jungfräulich; d. venec, der Jungfernkranz; d. stan, der Jungfernstand.
  96. də̀ž, dəžjà, m. der Regen; d. gre, es regnet; (d. hodi, V.-Cig., Guts.; molil je, naj dež ne hodi, Ravn.); d. je šel, kakor bi iz škafa lilo, es regnete in Strömen, Cig.; k dežju se pripravlja, ein Regen ist im Anzuge, C.; d. je začel, nehal, es begann, hörte auf zu regnen; d. je, d. je bil, wir haben, hatten Regenwetter; pohleven d., milder Regen; solnčni dež, der Sonnenregen, C.; krvavi d., der Blutregen, Cig. (T.); ob dežju, v dežju, im Regenwetter; — ( gen. tudi dəžà, Valj. (Rad); dèž, déža, jvzhŠt.; dèždž gen. deždžà, ogr., kajk.- Valj. [Rad]).
  97. 1. dę́ža, f. 1) der Kübel (zlasti posoda za maslo); — 2) der Bienenkorb, C.; — 3) die Mulde, die Maltertruhe, C.; — iz nem. "Döse", Mik.
  98. 2. dę́ža, f. = kvas, drožice, C., (diža) jvzhŠt.; — umešeno testo: deža shaja, Podgorjane- Štrek. (LjZv.); — prim. srvn. deisme, frankovsko: dös'n, Sauerteig, Štrek. (LjZv.).
  99. dəžə̀k, -kà, m. dem. dež; sanfter Regen; (dȇžək, jvzhŠt.).
  100. dežę̑ł, f. = dežela, Cig., Jan., Mik.; Notri v deveto dežel, Npes.- Glas.; srečna Olentova dežel! Jurč.; pesem gre v dežel, das Lied verbreitet sich unter das Volk, Cig.; vsa naša dežel pripoveduje, Levst. (Zb. sp.); knjigo v d. poslati, prišla je knjiga v d., Levst. ( LjZv.); tudi: v déžeł, nk.

   20.001 20.101 20.201 20.301 20.401 20.501 20.601 20.701 20.801 20.901  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA