Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

z (19.901-20.000)

  1. četı̑rstvọ, n. die Vierzahl, C.
  2. čę̑tnik, m. der Rottenführer, der Scharmeister, Cig., Zora; — (po hs.) der Major, Jan. (H.), Vrt.
  3. četȓt, f. 1) der vierte Theil eines Ganzen, das Viertel; sprednja, zadnja četrt vola; vsako četrt ure, viertelstündlich, Cig.; dve četrti na pet, zwei Viertel auf fünf; ob treh četrtih na deset, um drei Viertel auf zehn; tri četrti ure hoda, drei Viertelstunden Weges; pomni: kake četrt ure hoda, LjZv.; — posmrtna četrt, das Sterbequartal, DZ.; — 2) der Scheffel (als Getreidemaß), Guts.
  4. četrták, m. 1) der Hammel oder Ochs im vierten Jahre, C.; — 2) ein Ganzes, das aus vier Einheiten besteht, der Vierling, Cig.; das Vierkreuzerstück, Notr.
  5. četŕtən, -tna, adj. Viertel-, Cig.; č. les, aus Viertelstammstücken bestehendes Holz, Notr.; četrtni oblastnik, der Vierfürst (tetrarcha), V.-Cig., C.
  6. četŕti, num. ord. der vierte; v četrto, zum viertenmal.
  7. četŕtič, adv. zum viertenmal, viertens.
  8. četŕtikrat, adv. zum viertenmal.
  9. četrtı̑njak, m. das Startinfass, ein zehn Eimer (1/4 Fuder) haltendes Fass, Št.
  10. četrtı̑nka, f. das Viertel; — der vierte Theil des Maßes f. trockene Dinge, Cig.; 1/4 Metzen, Svet. (Rok.), jvzhŠt.; (1/4 mernika, Lašče- Levst. [Rok.]).
  11. četrtı̑nski, adj. Viertel-: četrtinsko zemljišče, eine Viertelhube, Levst. (Nauk); — četrtinska oblika, das Quartformat, Raič ( Let.).
  12. četŕtiti, -tȓtim, vb. impf. viertheilen, Mur., Cig.; nekatere je razsekal in četrtil, Bas.
  13. četvę̑r, m. der Vorspann (mit zwei Zugthieren), M., BlKr.; tudi: čétver.
  14. četvę̑r, f. das Viergespann, Jarn., Cig., Jan.; v četver se voziti, vierspännig fahren, Str.; v čétver, Lašče- Erj. (Torb.).
  15. četvę̑r, num. distr. 1) vier; pri substantivih, ki se ali sploh ali v kakem posebnem pomenu le v pluralu rabijo: četvere vilice, vier Gabeln; četvere rokavice, vier Paar Handschuhe; tudi substantivno v srednjem spolu: četvero vilic, četvero rokavic; — pri substantivih, pri katerih si kako pripadajoče mnoštvo mislimo: četveri snubci, ali: četvero snubcev (s svojimi spremljevavci); — 2) die vier; o določenih, skupaj spadajočih osebah ali rečeh: četveri možje; četvero poslednjih pripovedek; — 3) vier; ako hočemo povedati, da so šteti predmeti različni po spolu, starosti i. t. d.; nav. le substantivno: četvero ljudi (moški, ženske, otroci), četvero živinčet; — 4) viererlei: četvero vino, četvero sadje, četvero oblačilo; — 5) vier, vierfach (pri abstraktnih substantivih): četvero ubojstvo, vier Morde, vierfacher Mord; — 6) ako šteti predmet ni imenovan: na četvero razdeliti, in vier Theile theilen; — 7) četvero = štirje, štiri: bilo nas je četvero, es waren unser vier: — prim. Mik. (V. Gr. IV. 59—67.).
  16. četverák, m. das Vierkreuzerstück, Kras.
  17. četvę̑rək, -rka, m. 1) etwas Vierfaches, z. B. vierdrähtiger Zwirn, Mur.; — 2) das Quartformat, C.
  18. četvę̑rica, f. eine Zahl von vier Personen oder Sachen: č. konj, Habd., Cig., nk.; na vrtu je sedela četverica srečnih ljudi, Str.; — po četverici hoditi, auf allen vieren gehen, Mur., Cig., Met., Lašče- Erj. (Torb.); po četvericah, C.; — die Quaterne ( math.), Cig. (T.), Cel. (Ar.).
  19. četvę́riti, -ę̑rim, vb. impf. 1) mit einem Viergespann fahren, ackern u. dgl., Jarn., V.-Cig., C., Bes.; — 2) mit einem Zweigespann Vorspann leisten: šel je četverit, Skrilje, Lašče- Erj. (Torb.), Notr., BlKr.; — 3) viertheilen, Z., SlN.
  20. četvę̑rnik, m. 1) der Vorspanner, Cig.; — 2) die Vorspannstange (kol s kljuko na koncu, s katerim se z voli četveri), Gor.
  21. četverocẹ̀p, -cẹ́pa, m. der Zwillich, C.
  22. četverokrȃtnik, m. das Vierfache, DZ.
  23. četveromèr, -mę́ra, m. = tetrameter (neki verz iz štirih ali osmih stop), Cig., Jan.
  24. četveroǫ́stən, -tna, adj. vierspitzig, Cig.
  25. četveropáłčən, -čna, adj. vierzöllig, Cig.
  26. četveropljučnják, m., pl. -aki, tetrapneumones ( zool.), Cig. (T.).
  27. četveroròg, -rǫ́ga, m. der Kofferfisch (ostracion), Erj. (Z.).
  28. četverovprę̑ga, f. = četver, das Viergespann, Zv.
  29. četverovŕstən, -tna, adj. vierzeilig, Cig. (T.).
  30. četverovȓstje, n. die Vierzeile, Šol.
  31. četverovȓstnica, f. ein vierzeiliges Liedchen, Zv.
  32. četverovȓstnik, m. ječmen č., vierzeilige Gerste, Cig.
  33. čevę́žənj, -žnja, m. der Draht, Kor.; — menda iz nem. Zieheisen.
  34. čevkáč, m. der Schwätzer, ogr.- C.
  35. čę̑vkati, -am, vb. impf. belfern, kläffen, Habd., Cig., Jan., C.; — plaudern, schwätzen, M.; — prim. ščevkati.
  36. čevketáti, -etȃm, -ę́čem, vb. impf. 1) zwitschern, ogr.- C.; — 2) plaudern, schwatzen, ogr.- C.
  37. čevketljìv, -íva, adj. schwatzhaft, plauderhaft, ogr.- M., C.
  38. čežána, f. weich gedünstetes oder gekochtes Obst, das Obstmus, Cig., Jan., M., Gor.; der Zwetschkenpfeffer, Kor.- Jarn. ( Kres III. 474.); jabolčni krhlji s fižolom skupaj skuhani, Polj.; — prim. bav. ziseindl, eine Art Gericht, C. (?)
  39. čežánja, f. = čežana, zapŠt.- C.; — tudi pl. čežanje, gekochtes Dörrobst, zapŠt.- C.
  40. čì, conj. = če C., vzhŠt.; (pomni: či, vprašalna besedica, Rez.- Baud.; či si tam bil? Mik. (V. Gr. IV. 168.); — ga či poznam, kenne ihn wohl besser, Mik. (V. Gr. IV. 159.)).
  41. čı̑, čere, f., vzhŠt. nam. hči.
  42. čı̑ba, f. = kokoš, Z., Dol.
  43. čìč, číča, m. das Sitzen; šaljiva beseda v pregovorih: čič nima nič, ( Št.); čič ne da nič, ( Met.); träges Sitzen bringt keinen Gewinn; čič je nič, delavec je hlebavec, mit Sitzen verdient man nichts, Arbeit bringt Brot, Guts.; — prim. čičati.
  44. číčanje, n. das Sitzen (v otročjem govoru).
  45. číčati, -am, vb. impf. sitzen (v otročjem govoru).
  46. čı̑čək, -čka, m. = čičerka, Cig., C., jvzhŠt.; (= grah, Račje [ vzhŠt.]).
  47. číčerka, f. die Kichererbse (cicer arietinum), Cig., Jan., Dol.; razen krompirja in presnine kuhalo se je mnogo puste čičerke, LjZv.; — prim. it. cece, cicerchia, Mik. (Et.).
  48. číčimak, m. der gemeine Judendorn (zizyphus vulgaris), Z., Tuš. (B.).
  49. čı̑čkati, -am, vb. impf. sitzen (v otroč. govoru).
  50. číčniti, čı̑čnem, vb. pf. sich setzen (v otročjem govoru).
  51. 1. číga, f. die Lauer: na čigo iti, na čigi biti, Rez.- C.; — prim. čigati.
  52. 2. číga, f. 1) die Winde (um Lasten in die Höhe zu ziehen), Habd., C., Valj. (Rad); studenec na čigo, der Ziehbrunnen, vzhŠt.; — = škripec, die Ziehrolle, C.; — 2) der Kreisel, Habd., Trst. (Let.); — 3) die Schnecke, C.; — iz madž. csiga, C.
  53. čigȃ, * pron. interr. 1) wessen? čiga je le-ta dežela? Dalm.; da se učimo, čiga sin je Kristus, Trub. (Post.); čiga je le-ta podoba? Schönl.; čiga sin si? čiga delo je to? Danj., BlKr.; — 2) pron. indef. jemandes: ako čiga brat umrje, Dalm.; — skrčeno iz čijega, Škrab. (Cv. II. 11.).
  54. čígati, -am, vb. impf. lauern, aufpassen: na koga č., Rez.- C.; — prim. češ. čihati, lauern.
  55. čígav, adj. der gerne späht, lauert, Rez.- C.
  56. čígavəc, -vca, m. der Lauerer, der Spion, Rez.- C.
  57. čígice, f. pl. die Flaschenzüge der Weber, C.; — prim. 2. čiga.
  58. čigráš, m. die Kreiselschnecke (turbo), Erj. (Z.); — prim. čigra.
  59. číherən, -rna, adj. ves čiheren, aller insgesammt: vse čiherno, Dict.; luna vsa čiherna je postala kakor kri, Kast.; v le-teh dveh zapovedih visi vsa čiherna postava, Schönl.; damo na znanje vsem čihernim — stanovom, Razglas iz l. 1781; misliš, da bom vse čiherno jaz sam storil? BlKr.; vsi čiherni jeziki, Cv.; — tudi: ves čiherno: ves čiherno dolg, die ganze Schuld, Schönl.; vsi čiherno grešniki, Jsvkr.; ves čiherno moker, C.; — brez "ves": čiherno zdrav, C.; — iz čitkaterni, čihterni, čiherni, Levst. (Rok.); prim. čitav, Mik. (V. Gr. I. 323.).
  60. 2. čı̑k, m. 1) der Cigarrenrest; — 2) die letzte Prise Schnupftabak in der Dose, Hal.- C.
  61. 3. čı̑k, m. der Wetterfisch (cobitis fossilis) Erj. (Z.), Gaziče na Krki- Erj. (Torb.).
  62. číł, číla, adj. 1) ausgerastet, Rib.- Mik.; — munter, frisch: čili konji; (o človeku) čil in krepak, Zv.; regsam, Cig. (T.); — 2) rüstig, gesund, stark; čilo zrno, gehaltvoller Kern, C.; čila moka, das Kernmehl, das Auszugsmehl, Dol.- Cig., DZ.; na čilo mleti, fein mahlen, Z.
  63. čímiti, -im, vb. impf. zaudern, langsam arbeiten, Štrek.
  64. čı̑mža, f. die Beize, M., Z.
  65. čı̑mžati, -am, vb. impf. 1) beizen, Cig., M.; — č. (činžati) kako reč, mit einer Sache nicht fertig werden, Gor.; — 2) zehren, č. se, abzehren, mager werden, (činžati) Jan., Fr.- C.; č. se, verwesen, hinschwinden, Polj.; — 3) intr. = č. se, an Kräften abnehmen: vedno je čimžal, da je umrl, Lašče- Levst. (Rok.).
  66. čímžiti, čı̑mžim, vb. impf. 1) = čimžati, Z.; — 2) č. se = kremžiti se, Dol.
  67. čı̑n, m. 1) die That, Mur., Cig., Jan., nk.; — 2) (po rus.) der Rang, Cig. (T.), DZ.; die Charge, Levst. (Nauk); najstarejši po činu, der Rangälteste, DZ.
  68. čínək, -nka, adj. winzig, Mik., Št.; — prim. məčinko, Met.- Mik.; iz: mal.
  69. číniti, čı̑nim, vb. impf. 1) im Radsiebe (Reiter) reinigen, reitern: žito č., Meg., Cig., Dol., Št.; da bi vas mogel činiti, kakor pšenico, Trub.; žito č. = obravnavati, Dalm.; — 2) thun, bewirken: činíti, -ím, ogr.- kajk., Valj. (Rad); číniti, Mur., Cig., Jan., nk.; — č. komu = dražiti koga, vzhŠt.- Let.
  70. činjeníca, f. die Thatsache, Cig. (T.), DZ.; — hs.
  71. čínjenje, n. 1) das Reitern (des Getreides), C., Št.- Dol.; — 2) das Thun, die Handlung, Habd., C.; delo božje in činjenje spoznavati, ogr.- Valj. (Rad).
  72. čı̑nka, f. der Edelfink (fringilla caelebs), Z.
  73. čı̑nklja, f. 1) der Schlammbeißer (cobitis fossilis), Z.; — 2) = ščinkavec, Z.
  74. činǫ́vən, -vna, adj. Rang-: činovni red, die Rangordnung, Cig. (T.); činovni razkaz, das Rangschema, DZ.; — prim. čin 2).
  75. čı̑pək, -pka, m. die Franse, C.; — čipki = čipke, die Spitzen (an den Kleidern), ogr.- C.; — prim. čipke.
  76. čı̑pkar, -rja, m. der Spitzenklöppler, der Spitzenverkäufer, Cig.
  77. čı̑pkarica, f. die Spitzenklöpplerin, die Spitzenverkäuferin, Cig.
  78. čipkárnica, f. die Spitzenfabrik, Cig., Nov.
  79. čı̑pkarstvọ, n. die Spitzenklöppelei, Cig., nk.
  80. čı̑pkast, adj. spitzenartig, mit Spitzen besetzt, čipkast trak, ein Spitzenband, Cig.
  81. čı̑pke, f. pl. die Spitzen (am Kleide), Nov.- C., Cig., nk.; — hs.
  82. čirȃj, m. = čir, Meg., Mik., Jan., C.; zlatožilni čiraji, die Goldaderknoten (Hämorrhoidalknoten), C.; — die Hitzblatter (majhno ulje, ki nema nič vršiča), Notr.- Erj. (Torb.).
  83. čı̑rfa, f. = čerfa, BlKr.; globoka skleda za maslo, Kr.- Valj. (Rad).
  84. čiričȃre, f. das Gekritzel, das Geschnörkel; (čirečare), Cig., Jan.; — prim. nem. ( dial.) tschiritschari.
  85. čiripetáti, -etȃm, -ę́čem, vb. impf. zwitschern: vrablji čiripečejo, ogr.- Valj. (Rad).
  86. číriti, -im, vb. impf. zirpen, C.
  87. čísəłce, n. dem. čislo, Valj. (Rad); — der Rosenkranz, Habd.
  88. čislák, m. der Rosenkranz, C.
  89. číslanje, n. 1) das Zählen, Jarn.; — 2) die Hochachtung, Cig., Jan., M., nk.
  90. číslati, -am, vb. impf. 1) beachten, Ljubljanska ok.; in Rechnung, in Anschlag bringen; to se ne čisla vmes, das kommt nicht mit in Anschlag, Cig.; čislan za —, vermeintlich, Cig. (T.); č., da je izvoljen, als gewählt ansehen, DZ.; č. koga, da je ameriški državljan, als amerikanischen Bürger ansehen, DZ.; za hudobno č., Vod. (Izb. sp.); — 2) wertschätzen, hochschätzen, in Ehren halten, achten; malo č., geringachten, Cig., Jan.
  91. číslọ, n. 1) die Zahl, Dict., Guts., Jarn., Mur., Cig., Jan.; bil je od čisla (dvanajsterih), Trub.; več je naših grehov, kakor peska morskega, kateremu ni čisla, Krelj; (bila sta šteta) v čislo dvanajst(erih) apostolov, Dalm.; preobilo č. besed, Levst. (Nauk), pri čislu, der Zahl nach, Dalm.; im besondern, einzeln: kar nam je koli potreba, tega vsega pri čislu ali vsake reči po sebi pri stvareh iščemo in pobiramo, Krelj; zakaj se je (Kristus) prikazoval tako razločno, pri čislu, "so einzeln", Krelj; ausdrücklich, genau: Kristus pri čislu ne imenuje, kdo bi je imel storiti, Krelj; pri čislu vse krivo dejanje; "genau alle Missethat", Dalm.; — jedinstveno, mnoštveno č., der Singular, der Plural, Levst. (Nauk); — der Status, Cig. (T.); — die Nummer: po čislih zaporedoma tekočih, Levst. (Nauk); — das Datum ( rus.), Cig. (T.); — 2) die Rechnung, V.-Cig.; čislo ("ali rajtingo") delati s kom, Abrechnung halten, Dict., Schönl.; — 3) die Rücksicht, die Beachtung: to mu ni v čislu, darum kümmert er sich nicht, Z.; Krog sestre pretekajo, Alenčike v čislu nimajo, Npes.-K.; nisem ga v čislu imel, ich habe ihn nicht bemerkt, Kr.; — v čislu a. v čislih biti geachtet werden; v čislih imeti, achten, hochschätzen; — 4) ( hs.) der Rosenkranz, Habd., Cig., Jan., ogr.- C.; — 5) die Randeinfassung eines Tuches oder Tüchels, Cig., Ravn.- M.
  92. čislomǫ́lja, f. das Rosenkranzbeten, kajk.- Valj. (Rad).
  93. čislováti, -ȗjem, vb. impf. zählen, Guts.; — rechnen, Rechnung machen, Schönl., Kast.
  94. čìst, čísta, adj. rein; čista posoda; čist papir, unbeschriebenes Papier; nebo je čisto, kakor ribje oko; čist zrak; čisti veter, der Nordwind, C.; rein, ohne Beimischung; čisto zlato; čisto vino, klarer Wein; čista juha, klare Suppe; čist glas, reine, klare Stimme; — čisti dobiček, der Reingewinn; na čisto prepisati, rein abschreiben; na čisto dejati, richtigstellen, feststellen, constatieren, DZ.; v čisto dejan, liquid, DZ.; — rein, unbefleckt, makellos; čista devica; čista vest; greha čist, frei von Sünde, Cig., Npes.-K.; — v čisto, gänzlich: v čisto pomesti, Kr.; v čisto obirati kmete, LjZv.; toča je polje v čisto stolkla, LjZv.; do čistega (do čista, Jan.); gänzlich, ganz und gar; — čisto, ganz, völlig: čisto nič, ganz und gar nichts; čisto nedolžen, ganz unschuldig; čisto nov, čisto sam; — compar. poleg: čistejši tudi: čišči, Levst. (Sl. Spr.), LjZv.
  95. čístčev, adj. Zinn-: č. pepel, DZ.
  96. 1. čı̑stəc, * -tca, m. 1) na čistec priti, ins Klare kommen, C., Valj. (Rad); na čistec dognati, ins Reine bringen, SlN.; — 2) ( stsl.) = kositer (Zinn), C., DZ.
  97. 2. čı̑stəc, -tca, m. die Rossnessel (stachys), Cig., ( hs.); — der Feldsalbei (salvia pratensis), C.; — prim. lat. cistus, nem. Ziest, Mik. (Et.).
  98. čistíłən, -łna, adj. 1) zum Putzen, zum Reinigen gehörig: čistilna ponev, die Frischpfanne, Cig.; — 2) purgierend, abführend, Cig., Jan.
  99. čistiłíšče, n. der Reinigungsort: das Fegefeuer, ZgD.
  100. čistı̑łnica, f. der Putzraum, DZ.; — die Frischesse, der Garofen, Cig., Jan.; — č. vinske skorje, die Weinsteinraffinerie, nk.

   19.401 19.501 19.601 19.701 19.801 19.901 20.001 20.101 20.201 20.301  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA