Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

z (19.601-19.700)

  1. cȗr, m. der Strahl einer Flüssigkeit, C.; Z curom njemu kri leti (= curkoma mu kri teče), Danj. (Posv. p.).
  2. cúrək, -rka, m. 1) der Strahl einer Flüssigkeit; studenčni c., der Quellstrahl, Cig.; solze s curkom, po curkih teko iz oči, die Thränen strömen aus den Augen, M.; zdravje gre po curku navzdol, po niti pa gori, Slom.; ali: zdravje s curkom prejde, po niti raste, M.; — c. živega srebra, eine Quecksilbersäule, Cig.; — 2) der Eiszapfen, BlKr.
  3. curẹ́ti, -ím, vb. impf. schwach rinnen: Kri mu curi iz nosa; v globočini zemlje so žile, po katerih voda v studenec curi, ogr.- Valj. (Rad); — iz soda curi, tudi: sod curi, das Fass rinnt, Št., BlKr.
  4. cȗrkoma, adv. im Strahl, stromweise; kri c. teče; solze curkoma teko.
  5. cúrniti, cȗrnem, vb. pf. in einem Strahl entfließen, hervorschießen: malo je curnilo iz posode, C.
  6. cúsra, f. ein zerlumptes Frauenzimmer, C.
  7. cusráti, -ȃm, vb. impf. zausen, zerfetzen, C.; — prim. nem. zausen.
  8. cúsrav, adj. zerrissen, zerlumpt, SlGor.; cusrav je, kakor bi se bil z vetrom tepel, Glas.
  9. cúsravəc, -vca, m. zerlumpter Mensch, Valj. (Rad).
  10. cvȃmplja, f. grda, široka noga, BlKr.; — prim. it. zampa, Pfote.
  11. cvážiti, cvȃžim, vb. impf. langsam, schlecht kochen o. braten, M., Z.; — prim. cmažiti.
  12. cvečìč, -íča, m. 1) dem. cvek; — 2) pl. cvečiči, Gewürznelken, Vrtov. (Km. k.), Goriška ok.- Erj. (Torb.).
  13. cvečnják, m. sveder za cveke, C.
  14. cvèk, cvéka, m. 1) der Schusternagel, der Zweck; übhpt. ein kleiner Nagel aus Metall oder Holz; — 2) ein starker Mann, Cig.; — iz nem.
  15. cvẹ́liti, cvẹ̑lim, vb. impf. weinen machen, quälen, betrüben, Notr.- Levst. (Rok.); ne cveli me, quäle mich nicht, Z.; mar bi raje bil ostal doma za pečjo, da bi ne cvelil svoje stare matere, Levst. (Zb. sp.).
  16. cvę̑nga, f. = podvalek, das Holzstück, das bei Fässern zum Unterlegen dient, C., Št.; menda iz nem. Zwinge.
  17. cvènk, cvę́nka, m. 1) der Metallklang ( bes. des Geldes), Cig.; — 2) klingende Münze, C.; Geld, Valj. (Rad); zadnji cvenk bo po grlu splaval, Vrt.; — 3) ein Spiel mit klingenden Münzen, Šol.
  18. cvę̑nkanje, n. das Klimpern ( z. B. mit Münzen).
  19. cvę̑nkati, -am, vb. impf. 1) klingen (wie Metall), M.; denar cvenka, Cig., Jan.; — mit klingenden Münzen klimpern, Cig., C.; — 2) mit Münzen um Geld spielen, indem man sie an die Wand wirft, Šol., Z.; — prim. cvinkati.
  20. cvenketáti, -etȃm, -ę́čem, vb. impf. = cvenkati, Z.
  21. cvę́nkniti, cvę̑nknem, vb. pf. einen Metallklang von sich geben o. einen solchen hervorbringen, Z.
  22. cvésti, * cvétem in cvəstì, cvətèm, vb. impf. blühen; Ptičice pojo, Rožice cveto, Npes.; — Stoji Moravški trg Lesce, Več lepih deklic v njem cvete, Preš.; kupčija cvete, Cig.; cvetočih lic, von blühendem Aussehen; — obraz mu cvete, er hat ein Kupfergesicht, Cig.; — nohet mi cvete = bele pege dobiva, Št.
  23. cvẹ̑t, * cvẹ̑ta, cvẹtȗ, m. 1) die Blüte (als Zustand); drevo v cvetu; rožni cvet, der Monat Juni: (postalo menda iz: režni c., Mur.; rženi c., Vod. [Pes.]); tudi: bobov cvet, rokopis iz 15. stoletja, Let. 1879. 13.; — lični c., die blühende Gesichtsfarbe, Ravn., M.; — ženski c., die Weiberzeit (Menstruation), Cig., Hal.- C.; — beli c., der weiße Fluss, C. *; — sukna nagiblje na cvet = se že trga, LjZv.; — 2) die Blüte (als Pflanzentheil); popolni, nepopolni cveti, vollkommene, unvollkommene Blüten, Tuš. (R.); — 3) vodni c., die Eintagsfliege (ephemera vulgata), Erj. (Ž.); — 4) železni c., die Eisenblüte, Z., Erj. (Min.); žvepleni c., der Schwefeleinschlag für Fässer, C.; — črni c., der Kienruß, Cig.; — c. na vinu, der Kahm, Notr.; — 5) der Ausbund, die Elite, das Beste, Feinste seiner Art: c. vojaštva, vojske, die Blüte des Heeres, die Kerntruppen, Cig.; cvet = bela, čista moka, das Auszugmehl, Cig., Notr.; vinski c., der Weingeist, Cig. (T.), nk.; beli c., was bei der zweiten Destillation des Brantweins zuerst übergeht, der Vorlauf, ( dagegen, was bläulich ist, zeleni cvet), V.-Cig.
  24. cvẹ́tati, -am, vb. impf. blühen, zu blühen pflegen, Mur., Cig.
  25. cvẹ̑tən, -tna, adj. Blüten-, Blumen-: cvetni prah, der Blütenstaub; cvȇtna nedelja, der Palmsonntag; cvȇtni teden, die Palmwoche, Št.; — 2) blumig; cvetno polje; — 3) fein: cvetna moka, das Auszugmehl, Cig., Jan., Vod. (Izb. sp.); cvetna kotlovina, das Feinkupfer, V.-Cig.
  26. cvətẹ́vati, -am, vb. impf. zu blühen pflegen, blühen, Mik., nk.
  27. cvẹtína, f. der Butzen, das Ueberbleibsel von der Blüte am Obst, ogr.- C.
  28. cvẹ́tje, n. 1) coll. die Blüten; v cvetji biti, in der Blüte stehen, florieren, Cig., Jan., nk.; — das Blumenwerk, Cig.; — živo cvetje, Blumenthiere, Korallenthiere ( zool.), Cig. (T.); — 2) die Blütezeit; o cvetju.
  29. cvətlı̑čar, -rja, m. der Blumenzüchter, der Blumengärtner, Cig., C.; — der Blumist, Cig.
  30. cvẹ̑tnat, adj. blütenreich, blumenreich, Cig., Jan.; ob cvetnatih vrteh, LjZv.; — geblumt, Jan.
  31. cvẹ̑tnik, m. 1) der Blumenstrauß, C., der Palmbusch, Guts.; — 2) der Blumengarten, LjZv.; — 3) die Anthologie, Cig. (T.), nk.; — 4) der Wonnemonat, Jan.
  32. cvẹtnják, m. 1) der Blumengarten, Cig., Jan.; — das Blumenhaus, LjZv.; — 2) pl. cvetnjaki = živo cvetje, Thierkorallen (anthozoa), Cig. (T.).
  33. cvẹ́tovje, n. das Blumenwerk, Cig., Jan.; v les je bilo češuljevje in cvetovje izrezljano, Ravn.
  34. cvẹtovnják, m., pl. cvetovnjaki = živo cvetje, Erj. (Z.), Cig. (T.).
  35. cvẹ̑tstvọ, n. der Blütenstand, die Inflorescenz, Cig. (T.).
  36. cvı̑č, m. 1) das Gewinsel, das Gequieke, Dict., Jarn., Mur., Jan.; das Gezwitscher, Mur.; — 2) saurer Wein, C., Valj. (Rad); — 3) der Sauerdorn (berberis vulgaris), SlGor.- Erj. (Torb.).
  37. cvičȃnje, n. das Quieken, das Winseln, das Zwitschern, Z.
  38. cvíčati, -ím, vb. impf. quieken, winseln, Dict., Guts., Jarn., Jan.; zwitschern: lastovka cviči, C.; jaz sem cvičal, kakor žrjav in lastovica, Dalm.
  39. cvı̑čkast, adj. cvičkasto vino, saurer Wein, LjZv.
  40. cvı̑čkati, -am, vb. impf. zwitschern: vrabci cvičkajo, SlN.
  41. cviketáti, -etȃm, -ę́čem, vb. impf. quieken, zwitschern: žolna cvikeče, ogr.- C.
  42. cvı̑lež, m. 1) der Winseler, Cig.; — 2) der Rollschwanzaffe (cebus apella), Erj. (Ž.).
  43. cvilíkati, -kam, -čem, vb. impf. quieksen: komarjev roj cvilika, Zora.
  44. cvílimož, m. igrača: mož iz kavčuka, ki cvili, Vrt.
  45. cvı̑ljkati, -am, vb. impf. quieksen, winseln, C., Zora.
  46. cvírən, -rna, m. der Zwirn; — iz nem.
  47. cvı̑rnat, adj. aus Zwirn, zwirnen.
  48. cvokáti, -ȃm, vb. impf. schmatzen, C.; patschen, im Koth herumsteigen, fallen (von einem weichen Gegenstande), C.; tudi: trans. fallen lassen, C.; — prim. cmokati.
  49. cvrčȃnje, n. das Kröschen; das Zirpen, das Zwitschern.
  50. cvrčáti, * -ím, vb. impf. 1) kröschen, kreischen, prasseln; razbeljena mast cvrči; — 2) zwitschern, zirpen; murin, kobilica cvrči.
  51. cvȓček, -čka, m. 1) = cvrča 2), Cig.; — 2) die Grille (gryllus), Cig., Erj. (Z.).
  52. cvrẹ́ti, cvrèm, vb. impf. 1) im Fett backen oder braten, prägeln, rösten; zerlassen: maslo cvreti, Mur., Cig.; — c. se, kröschen: sirova drva se na ognju c(v)ro, Gor.; — 3) hervorsickern: smola iz drevesa cvre ("cvere"), SlGor.; — 3) to sta jo cvrla, die sind gelaufen! C., UčT.
  53. cvrgetáti, -etȃm, -ę́čem, vb. impf. zwitschern, C.
  54. cvȓk, m. 1) das Gezirpe, C.; — 2) die Ohrfeige, C., Štrek.; — 3) = cvrtje, C.; pl. cvrki, podolgasti kosci kruha v rumenjakovino namočeni in na maslu ocvrti, Ljub.
  55. 1. cvŕkati, cvȓkam, vb. impf. prasseln, Cig.; schwirren, knarren, Jan.; — zwitschern, C.; — prim. cvrčati.
  56. 2. cvŕkati, cvȓkam, vb. impf. rösten, sengen, Z.; — runzeln: starost me grbi in cvrka, C.; kräuseln, Cig.; c. se, einschrumpfen, C.; — prim. cvreti.
  57. cvrketáti, -etȃm, -ę́čem, vb. impf. zwitschern, C.
  58. 1. cvŕkniti, cvȓknem, vb. pf. 1) einen Zwitscherlaut von sich geben, C.; — aufkreischen: sveča cvrkne, Bes.; — 2) mit einer Ruthe einen leichten Schlag versetzen, Cig., Štrek.; za uho koga c., jemandem eine Ohrfeige geben, C., Z., Notr.; c. koga po zobeh, Dict.
  59. 2. cvŕkniti, cvȓknem, vb. pf. zusammenschrumpfen: listje cvrkne, C.
  60. cvrkotáti, -otȃm, -ǫ́čem, vb. impf. zwitschern: vrabci so cvrkotali, SlN.
  61. cvrkútati, -útam, vb. impf. zwitschern, C.; — klirren, knarren, Jan.
  62. cvrlíkati, -am, vb. impf. zwitschern, Bes.
  63. cvrlína, f. Zusammengeschrumpftes, Fr.- C.; — Knoppern, Ptuj- C.
  64. cvŕliti, -im, vb. impf. 1) kreischen (von kochendem Fett), vzhŠt.- C.; nam. cvrleti; — 2) zusammenziehen: vročina listje cvrli, C.; c. se, zusammenschrumpfen: list se cvrli, C.
  65. čabráti, -ȃm, vb. impf. = 2. brazdati ( n. pr. po vodi), C., Z., BlKr.
  66. čabrȗn, m. kdor rad brazda (čabra) po vodi, C.
  67. 2. čáča, f. das Spielzeug, der Kindertand, Guts., Mur., Cig., ogr.- C.; — prim. češ. čača, rus. caca (cjacja), v istem pomenu; prim. tudi: čeča.
  68. 2. čȃčka, f. der Klecks, Cig.; die Kritzelei, Cig.; — prim. čečka.
  69. čȃda, f. 1) schwärzliche oder schwarze Kuh; — 2) schwarzer Fleck im Gesichte, M., Notr.
  70. čadána, f. koza zagorele dlake, Podmelci- Erj. (Torb.).
  71. čádav, adj. rußfarben, Jan.; č. lešnik = zagorel l., von der Sonne verbrannt, Notr.- Erj. (Torb.).
  72. čadè, -ę́ta, m. Name eines rußfarbigen Ochsen, Z., Notr., Ist.
  73. čȃdən, -dna, adj. 1) dunstig, Mur., Cig.; — 2) = čadav: č. lešnik, Tolm.- Štrek. (LjZv.).
  74. čadẹ́ti, -ím, vb. impf. rauchfarbig, schwärzlich werden, Jan., Goriš.
  75. čadı̑n, m. ein rußfarbener, schwarzer Ochs.
  76. čadíti, -ím, vb. impf. Dunst erzeugen, Cig.; č. se, dampfen: po hribih se čadi, es steht der Höhenrauch, Cig., UčT.
  77. čádora, f. kurze Tabakspfeife, Kr.- Valj. (Rad).
  78. 1. čáj, m. 1) der Dunst, der Höhenrauch, Z.; — der Hof um den Mond, Hal.- C., BlKr.; — 2) ein Abscess (ulje, tvor), Hrušica v Istri- Erj. (Torb.).
  79. 2. čȃj, m. der Thee: posušeno listje čajevca: zeleni, rjavi čaj, Tuš. (R.); iz njega napravljena pijača; — tudi drugi poparki suhega listja in cvetja kot zdravila, n. pr. plučni čaj, der Gramperlthee, Tuš. (R.); — rus.
  80. čájav, adj. = čadav, gebräunt ( n. pr. o dozorelem grozdju), Hal.- C.
  81. čájiti, -im, vb. impf. č. orehe: "iz oblatovine luščiti", č. se: orehi se še ne čajijo, Bolc, Plužna- Erj. (Torb.).
  82. čȃjmati se, -am se, vb. impf. allmälig zum Bewusstsein gelangen, zu sich kommen ( z. B. aus dem Schlafe, aus der Ohnmacht), Cig., Jan., C.; — gescheit werden, Celjska ok.; sich erinnern, Celjska ok.; — č. se po sv. veri, sich richten, C.; — nastalo menda iz: izčajmati se; prim. to in čama.
  83. čakalíšče, n. der Warteort, Cig., Jan.; der Jägerstand, Z., Jurč.; der Hinterhalt, M.
  84. čakȃłnica, f. das Wartezimmer, der Wartesaal ( z. B. an den Bahnhöfen), Cig. (T.), Nov., nk.
  85. 1. čakàn, -ána, m. der Zögerer, Jarn., Mur.
  86. 2. čakàn, -ána, m. der Hauer des Schweines, Kr.- Levst. (Rok.); — palica z železnim kladivcem, Valv. VI. 311.; — der Hammer, ogr.- C.; — prim. čekan.
  87. čakarína, f. das Wartegeld, Levst. (Nauk); — s čakarino na dopustu, mit Wartegebür beurlaubt, DZ.
  88. čákati, * -am, vb. impf. warten: kdor čaka, ta dočaka, Geduld bringt Rosen, Cig.; le čakaj! warte nur! (grozé); čakam, da mi kdo odpre; — č. koga, česa, auf jemanden, etwas warten, jemanden, etwas erwarten; sestre čakam, Met.- Mik.; č. smrti, Krelj; Toman komaj čaka tega, Npes.-K.; prave prilike č., Cig.; Al' čakaš, da pade zvezda z nebes, Al', da bi k nji zletel, čakaš peres? Preš.; tudi z ak.: č. koga; sestro čakam, da pojdeva vkup; č. na koga, kaj; poroka nanj'ga čaka, Preš.; gospod je samo pri teh, kateri — potrpežljivo na njega čakajo, Škrinj.; — lauern; za plotom koga č.; lisico ali lisice č.; — č. koga ( ak., pa tudi gen.), bevorstehen: še ne veš, kakšna sreča te čaka; hlapce še nocoj dosti dela čaka; Oko ni vid'lo, slišala ušesa Veselja, ki izvoljene (izvoljenih, 2. izd.) tam čaka, Preš.
  89. 2. čámər, -mra, m. die Pelzmütze, Trst. (Let.), Laško ( Št.); po zimi ima Pesničar na glavi zelen ali moder čamer iz suknja s kosmatimi okrajki, ki se črez ušesa razvihniti dade, Pjk. (Črt.).
  90. čȃmpa, f. psovka za počasno žensko, C.
  91. čȃmra, f. = 2. čamer, Slom., Št.- Zora.
  92. čánčica, f. die Herzmuschel (cardium), Erj. (Z.).
  93. čánjav, adj., nam. čajav: č. grozd, C. ( Vest.); čanjava krava, kaffeebraune Kuh, jvzhŠt.
  94. čápa, eine Art Milchgefäß, C., M., Z.
  95. čȃpka, f. die Mütze, die Kappe, nk.; — češ.
  96. čȃplja, f. der Reiher (ardea), Cig., Jan., Erj. (Ž.), vzhŠt.
  97. čapȗn, m. = oslovnik, voder, C., zapŠt.
  98. čȃr, m. die Zauberei, M.; — der Zauber, Cig., Jan., nk.; — stsl.
  99. 1. čára, f. 1) die Zauberei, Jarn., Mur.; zapeljive čare časnega duha, Slom.; vraža se opira na usodo — ali pa na čaro, Navr. (Let.); — 2) = čarovnica, Mur.
  100. 2. čára, f. der Strich, Cig., C., DZ.; — češ.

   19.101 19.201 19.301 19.401 19.501 19.601 19.701 19.801 19.901 20.001  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA