Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

z (19.101-19.200)

  1. búkovina, f. 1) das Buchenholz; — 2) die Buchengegend, Mur.; tudi: bukovína; — 3) = bukovo sukno, das Lodentuch, C.
  2. búkovski, adj. Bücher-: bukovski jezik, die Büchersprache, die lateinische Sprache, Trub., Dalm.
  3. bukvárna, f. = knjigarna, Z., nk.
  4. bukvíšče, n. 1) = knjižnica, Jan., Cig., Vod. (Izb. sp.); — 2) = knjižnjak, Jan.
  5. 1. búla, f. die sich von innen mit wässerichter Materie füllende Beule; vodenična b., der Wasserkropf (živinska bolezen), Cig.; snetjava b., die Brandbeule, Cig.; — iz nem.; prim. stvn. bulla, Blatter, Mik. (Et.).
  6. 2. búla, f. das Füllsel, die Fülle, Guts., Mur.; "kar se klade v testo, da bode od njega potica ali gubanica", Goriška ok.- Erj. (Torb.); die Wurstfülle, Jan., Rož.- Kres; — iz nem.; prim. bulati.
  7. búlati, -am, vb. impf. füllen ( z. B. Würste, Braten), Guts., Jan.; z bulo polniti potice, gubanice, Soška dol., Goriška ok.- Erj. (Torb.); — iz nem. füllen; prim. fulati, SlGor.
  8. bȗləc, *** -lca, m. der Ochs: bulec buli, Z.; — prim. 1. buliti.
  9. 1. búliti, -im, vb. impf. muhen: živina buli, Z., GBrda, Ip.- Erj. (Torb.), SlGor.; brüllen, Štrek.; brummen, greinen, C.; — prim. nem. büllen, = muhen, švic. bullen = brummen, brüllen, Levst. (Rok.).
  10. bȗlje, n. nekakšen cmok iz turščične moke z mlekom zamešene, Koborid ( Goriš.); — prim. budla.
  11. bȗlnica, f. neka trava za bule, C.
  12. bulnják, m. divji b., der Stechapfel (datura stramonium), Z.
  13. búlovka, f. neka goba "za bule", C.
  14. bȗmbreg, m., vzhŠt.- C.; bumbrek, Habd.- Mik.; pogl. bubreg.
  15. búncəlj, -clja, m. die Nocke (eine Mehlspeise), V.-Cig., Ravn. (Abc.)- Valj. (Rad); — prim. kor.-nem. wutzel = Wülstchen, Röllchen. (?)
  16. bȗnda, f. schwerer Ueberrock oder Mantel, M., Lašče- Levst. (Rok.), BlKr.; der Pelzmantel, ogr.- Valj. (Rad); — iz madž.
  17. búnja, f. 1) ein dicker Klumpen aus weichem Stoff, Z.; — der Knollen, V.-Cig.; — 2) ein bausbäckiges Weib, Cig.
  18. búnjav, adj. = bunjast, Z.
  19. bȗnka, f. 1) der Schlag, der Stoß, der Puff, Cig., Levst. (Rok.); — 2) die Geschwulst, die Beule infolge einer Contusion; debela b. mu je stekla na čelu, LjZv.; — irgend eine knotenartige Verdickung, z. B. der Knorren am Holze, Cig., Valj. (Rad); — 3) neka hruška, Krško, Sv. Jakob ob Savi- Erj. (Torb.); die Faustbirn, Cig.; — 4) pl. bunke, die Bassgeige, Zilj.- Jarn. (Rok.).
  20. bȗnkarica, f. ein stark bauchiges größeres Weinfass (circa 20 Eimer haltend), C., Z.; deset bunkaric vina je šlo iz Vidma v Gorico, Vod. (Izb. sp.).
  21. bȗnkati, -am, vb. impf. 1) schlagen ( z. B. mit der geballten Faust), puffen, klopfen, Jarn., Cig., Jan.; na vrata b., Št.; začela je b. pivce, LjZv.; — 2) die Bassgeige spielen, Zilj.- Jarn. (Rok.); — 3) b. se, bauchig werden, C.
  22. búnkniti, bȗnknem, vb. pf. 1) mit geballter Faust einen Schlag versetzen, puffen, stoßen, M.; — 2) platzend fallen ( z. B. ins Wasser), C.
  23. burēta, f. steklena posoda za odmerjanje tekočin, die Bürette ( chem.), Cig. (T.).
  24. burgȗndec, -dca, m. die Burgundertraube, Z.
  25. 2. búrica, der Schmalzkübel, Ravn.- Cig.; majhna kablica s kratkima uhoma in pokrovcem, Hrušica v Istri- Erj. (Torb.); — lesena posoda, v katerej se hrani maslo, Žabče (v Istri)- Erj. (Torb.); — prim. hs. bure, das Fass.
  26. búrjavəc, -vca, m. = razsajavec, ein ungestümer Mensch, C.
  27. 2. bȗrka, f. die Posse, der Scherz; burke uganjati, Possen reißen.
  28. búrkəlj, -klja, m. die Wasserblase, Z.; — prim. burek.
  29. bȗrkla, ** f. 1) die Ofengabel, Mur., Jan.; nav. pl. burkle; z burklami koga iz kuhinje pognati; — ungeschickter Mensch: burkla ti burklasta! Kr.; — 2) pletenica od srobota v ribjo lov, Koborid- Erj. (Torb.); = vrša, Goriška ok.- Erj. (Torb.); — prim. lat. furcula, furca, Gabel.
  30. burkljáti, -ȃm, vb. impf. brodeln: voda burklja iz kake posode, Z.; burkljajoča apnenica, SlN.; — prim. 1. burkati.
  31. búrovž, m. 1) die Kuhglocke, Cig., Dol., Polj.; die Glocke, die das vorderste Pferd trägt, M.; — ( prim. Al' je grom al' treskanje, Al' voz burovžev(i) gre? Npes.-K.) — 2) veliki b., der große Bär, der Wagen, Cig., Jan.; Čmu nek' so gostoževci, Čmu meni vel'ki burovž? Čb. — ( Levst. [Rok.] meni, da je ta beseda iz nem. voraus nastala.).
  32. búsija, f. der Hinterhalt, Dict.; Jerobeam je storil busijo, da bi od zadaj nad nje prišel, Dalm.; — iz tur. pusu, Mik. (Et.).
  33. busōla, f. neka priprava z magnetno iglo, die Boussole: tangentna b., die Tangentenboussole ( phys.), Cig. (T.), Sen. (Fiz.), Jes.
  34. bȗšati, -am, vb. impf. küssen, C.; Ljub' materi roko buša, Vod. (Pes.); — iz nem.; prim. bav. bussen.
  35. búšiti, bȗšim, vb. pf. 1) mit Gewalt anstoßen, anfahren: z glavo v zid bušiti, BlKr., Št.; v hišo b., ins Haus stürzen, Z.; — 2) b. koga, derb stoßen, Št.; mit Gewalt werfen: hlapci zver z nosilnic bušijo, Glas.; — prim. buhniti.
  36. bȗška, f. die Geschwulst infolge einer Contusion, Z., Bes.; tako me je udaril, da mi je buška stekla, Valj. (Rad); lasna buška, die Haarpapille, Erj. (Som.); — prim. 2. buhniti.
  37. bȗškati, -am, vb. impf. stoßen, ZgD.; — b. se, sich stoßen: kozla se buškata, Bes.
  38. bȗt, ** m. = bət (?): Igra mu pušken trd obles, Zadeva mu nje but, Vod. (Pes.).
  39. bútara, f. ein Bündel (Reiser, Ruthen, Stöcke u. dgl.); der Palmbusch, Cig.; — die Faschine, Cig.; — butara kolja = 50 kolov, jvzhŠt.; — die Bürde, die Last, Mur., Cig., Jan.; sodniška b., Jurč.
  40. bútarnik, m. 1) großer Rückenkorb, Gor.- M.; — 2) motvoz, s katerim se zvezuje butara, Polj.
  41. bútast, adj. 1) stumpf: b. nos, Zora, Pjk. (Črt.); — plattköpfig: Jan.; abgeplattet: zemlja je na dveh koncih butasta, Vod. (Izb. sp.); — 2) dumm, tölpelhaft, Mur., Cig., Jan., Št.; — prim. nem.: butt = stumpf, dumm.
  42. bútati, bȗtam, vb. impf. stoßen; z glavo v steno b.; ob kaj b., Cig.; — nadlog jezero S togotnimi valmi na stene buta, Preš.; — njega glavo s trnjem kronano so butali ino tepli, Jsvkr.
  43. bȗtəc, -tca, m. 1) das Gewicht der Wanduhr, Cig.; prstov b., die Fingerspitze, V.-Cig.; — 2) eine Art Aepfel, C.; — 3) der Großkopf, Cig., Jan., M.; — 4) der Kaulkopf (mlada žaba), Lašče- Levst. (Rok.); — 5) der Tölpel, Cig., Jan., C., Št.; — prim. butast.
  44. bȗteštvọ, n. die Tölpelhaftigkeit, ZgD.
  45. butíca, f. = bətica, Dict., Trub., Cig., Preš., Levst. (Zb. sp.).
  46. bútiti, bȗtim, vb. pf. 1) stark anstoßen; v steno b.; na tla b., wuchtig fallen; stürzen: med sovražnike b., Jan.; butilo mu je v glavo, plötzlich fiel es ihm ein, LjZv.; — 2) unsanft stoßen oder werfen: na tla butiti koga.
  47. bȗžkati, -am, vb. impf. = bužiti, bužgati: koruzo b., Naklo ( Gor.).
  48. cácati, -am, vb. impf. 1) kleistern, schmieren, Guts., Mur.; — 2) verzärteln: svoje telo c., ogr.- C.
  49. cácavən, -vna, adj. verzärtelt, empfindlich, ogr.- C.
  50. cácavnost, f. die Verzärtelung, die Weichlichkeit, ogr.- C.
  51. cȃf, m. der Gerichtsdiener, der Scherge, Pohl., Mik. (Et.); der Ueberreiter, C.; — prim. it. zaffo, der Häscher.
  52. 2. cáfniti, cȃfnem, vb. pf. = cavfniti, zurücktreten: konj, junec cafne, C.
  53. cafúta, f. ein liederliches Frauenzimmer, die Schlampe, Guts., Mur., Cig., Jan., Mik.
  54. cágati, -am, vb. impf. zagen; — iz nem.
  55. cájhən, -hna, m. 1) kletvica: c. cajhnasti! vermaledeite Geschichte! Polj.; — 2) c. ljudi, denarjev, ungemein viel Leute, Geld, Goriš.; — iz nem. Zeichen; prim. čudo.
  56. cȃjna, f. der Handkorb, Cig., Kor., Št.; — iz nem.; prim. kor.-nem. zane, Mik. (Et.); avstr.-nem. die Zaine = Handkorb.
  57. cȃjnarica, f. kladivo, s katerim se železo cajna, Gor.- Valj. (Rad); — prim. cajnati.
  58. cȃjnati, -am, vb. impf. železo c., Stabeisen machen, das Eisen zu Zainen verarbeiten, zainen; — iz nem.
  59. cákər, indecl. v caker hoditi s kom, s kako rečjo, mit jemandem, mit einer Sache umgehen, gebaren, behandeln, Jan., M., Gor.; — iz nem.; prim. bav. zu acker gen, mit jemandem zu schaffen haben; prim. tudi: ne znata si v oralu hoditi, sie zwei sind uneinig, Guts.
  60. cȃklja, f. der Morast, Z., (cekla) Guts., Mur.
  61. cakljáti se, -ȃm se, vb. impf. batzig sein, C.
  62. cála, f. die bestimmte Zeit: ob cali živini polagati, krava je uže blizu cale (wird bald werfen), Fr.- C.; — iz nem. Zeile?
  63. cȃmar, -arja, m. = cavmar, zapŠt.
  64. cȃncavəc, -vca, der Zögerer, Zauderer, Mariborska ok.- Kres; — prim. cencati.
  65. cándər, -dra, m. 1) der Fetzen: candri od njega vise, Dol.; — 2) der Zerlumpte, Dol.
  66. cȃndra, f. der Fetzen, der Lappen, Cig., Jan., kajk.- Valj. (Rad); — prim. kor.-nem. zalder, zader f. etwas Faserichtes. (?)
  67. cȃndrati, -am, vb. impf. zerreißen, Fr.- C.
  68. cándrav, adj. fetzig, lappig, Cig., Jan.; — zerlumpt, Dict., Mur., vzhŠt.
  69. cándravəc, -vca, m. der Zerlumpte, Mur., BlKr.
  70. cȃnjək, -njka, m. der Fetzen, C., SlN., kajk.- Valj. (Rad); — prim. 2. canja.
  71. 1. cȃp, m. zerlumpter Mensch, Mur., Cig., Met.
  72. 2. càp, cápa, m. unverschnittener Ziegenbock, M., C., Nov., Prim.; smrdi kakor cap, Senožeče- Erj. (Torb.), Vrtov.
  73. 1. cápa, f. der Fetzen, der Lappen; — ein schlechtes Kopf- oder Sacktuch, vzhŠt.
  74. 2. cápa, f. die Pfote, kajk.- Valj. (Rad); — prim. it. zampa, die Pfote.
  75. capàn, -ána, m. 1) der Lump, C.; — 2) grobes Tuch aus Ziegenwolle, Cig.; M., C.
  76. capándər, -dra, m. zerlumpter Mensch, M., C.
  77. capȃndra, f. zerlumptes Weib, Z., M.
  78. capȃndrati, -am, vb. impf. zerfetzen, reißen, Z., M.
  79. cȃpar, -rja, m. der Hadernsammler, der Fetzenkrämer.
  80. cápast, adj. lappig, zerfetzt.
  81. capáti, -ȃm, vb. impf. patschen: po blatu c., C., jvzhŠt.
  82. cápav, adj. zerfetzt, Cig.
  83. capę́təlj, -tlja, m. 1) die Klunker, Cig.; — 2) der Schnabelzapfen des Truthahns, C.
  84. cápica, f. dem. 1. capa; das Fetzchen, das Läppchen.
  85. 1. capı̑n, zerlumpter Mensch, der Haderlump.
  86. 2. capı̑n, m. eine Art spitzige Hacke, Mik.; orodje, s katerim les lovijo, ki po vodi plava, Levst. (Rok.), Št.; — prim. nem. ( dial.) zappin, it. zappa, der Karst, Mik. (Et.).
  87. capı̑nast, adj. zerlumpt, Cig.
  88. cȃpje, n. coll. die Fetzen.
  89. capljáti, -ȃm, vb. impf. trippeln; za kom c., M., C.; — prim. capati.
  90. capúljica, f. die Zottenblume, der Bitterklee (menyanthes), Medv. (Rok.).
  91. cȃr, cȃrja, m. der Zar: ruski car; = cesar, Kast., Mur. in dr.; avstrijski c., nk.
  92. cárar, -rja, m. die Misteldrossel (turdus viscivorus), Kr.- Frey. (F.); — prim. nem. ( dial.) Zärrer.
  93. caríca, f. die Zarin; — = cesarica, nk.
  94. carína, f. die Zollgebür, der Zoll, Cig. (T.), nk.; — stsl., hs.
  95. carı̑nar, -rja, m. der Zolleinnehmer, DZ.
  96. cariníšče, f. die Zollstelle, DZ.
  97. carı̑nski, adj. Zoll-, DZ.
  98. carı̑nstvọ, f. das Zollwesen, das Zollsystem, Cig. (T.).
  99. carjeváti, -ȗjem, vb. impf. Zar sein; — herrschen, regieren, (carovati) Cig., Jan.
  100. cȃrjevič, m. der Sohn des Zaren; — der kaiserliche Prinz, Cig., C.

   18.601 18.701 18.801 18.901 19.001 19.101 19.201 19.301 19.401 19.501  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA