Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

z (19.001-19.100)

  1. brọ̑dəc, -dca, m. 1) dem. brod; eine seichte Flussstelle, C.; — 2) brǫ̑dəc, = brodež, Jarn., Mur.; — 3) der Schmutzfleck (vom Essen), C.
  2. brǫ́dən, -dna, adj. 1) zur Ueberfahrt gehörig; — 2) (po hs.) = ploven, schiffbar, Jan.
  3. brodíšče, n. 1) die Furt, Mik.; — 2) die Ueberfuhr, Cig.; brodišča ali brodi, DZ.; — 3) die Anlände, Mur.; der Hafenplatz, Cig.
  4. bróditi, brǫ́dim, vb. impf. 1) waten; po vodi b., Cig.; skozi blatno mesto b., Trub.; — wühlen, Guts.; s prstom b. po čem, Gor.; stochern: Ne brodi drugim po zobeh, Čb.; — pantschen, C.; — sudeln ( z. B. beim Essen), Mur., C.; otrok brodi, SlGor.; — 2) abgeschmacktes Zeug reden, C.; — = bloditi (irre reden), Cig., Jan.; — 3) trans. durchwaten, pren. durchschweifen: gošče i dole brodi s čudom moj pogled, ogr.- Valj. (Rad); — aufwühlen: b. vodo, das Wasser trüben, Mik.; — b. star prepir, einen alten Streit aufrühren, Cig.; — mengen: b. vmes lahovščino, Ravn.; — 4) überfahren: C.; broditi človeka na ono stran (reke), Vrt.; — b. se, zu Schiffe fahren, Habd.; tudi: brodíti.
  5. brodnár, -rja, m. = brodnik, Dict., Mur., Cig., Danj.- Valj. (Rad); Brodnarja je zaklicala, Holaj, holaj, brodnarič mlad! Npes.-Vraz.
  6. brodníca, f., pl. ptice brodnice, die Watvögel, Cig. (T.), Erj. (Z.).
  7. brodník, m. 1) der Fährmann (bei einer Ueberfuhr), der Ueberführer; der Schiffsknecht, der Schiffer; brodniki, die Schiffsleute; brodniki so po Savi v ladjah žito vozili; — brodniki = mornarji, Dalm.; — 2) das Schiffsboot (nautilus pompilius), Erj. (Ž.).
  8. brodnı̑ški, adj. Ueberführer-, Schiffsknecht-, Schiffer-; — Schiffahrt-: brodniška policija, DZ.
  9. brǫ̑dnja, f. die Fahrt zu Schiffe, C.
  10. brodolòm, -lǫ́ma, m. = ladjelom, Jan., DZ.; — hs.
  11. brodonǫ́sən, -sna, adj. Schiffe tragend, schiffbar, Jan., Zora; — po hs.
  12. brodovíta, f., nam. dobrovita, Fara, Cerklje- Štrek. (LjZv.).
  13. bròj, -ója, m. die Zahl, Habd., Cig.; — hs., stsl.
  14. brǫ̑ja, f. 1) das Gemengsel, C.; — der Schmutz (vom Essen), C.; — die Verwirrung, Mik., C.
  15. brǫ́jav, adj. schmutzig (vom Essen): b. otrok, C.
  16. brojílọ, n. die Zählvorrichtung, das Zählwerk, Cig. (T.); — prim. brojiti.
  17. brójiti, * -im, vb. impf. zählen, Cig. (T.); — hs., stsl.
  18. brȏjka, f. = številka, C., DZ.; — hs.
  19. brǫ̑lək, -lka, m. die Zaungrasmücke (sylvia garrula), Koblja Glava na Krasu- Erj. (Torb.).
  20. bròn, -óna, m. die Bronze, Mur., Cig., Jan., Dalm., Ravn., nk.
  21. bronár, -rja, m. der Bronzegießer, C.
  22. bronárnica, f. die Bronzegießerei, nk.
  23. brónast, adj. bronzen, Mur., Cig., Jan., nk.
  24. brončę̑n, adj. bronzen, Dict., Let., ZgD.; brončena kača, brončen lok ("ehern"), Dalm.
  25. brónəc, -nca, m. die Bronze, M., SlGor., C.; bučeč b., Schönl.
  26. bronína, f. das Bronzemetall, C.
  27. brȏskva, f. die Kohlrübe (brassica oleracea), Meg., Tolm.- Erj. (Torb.), Brežani ( Ist.)- SlN.; tudi: brǫ̑skva, Valj. (Rad); — prim. it. brasca, die Kohlpflanze.
  28. brošūra, f. mala, ne trdo vezana knjižica, die Broschüre, Cig., Jan., nk.
  29. 1. bŕsati, bȓsam, -šem, vb. impf. = brcati, Mur., M., C.; konj brše ali grize, ogr.- Valj. (Rad); srce jim brše krepkeje, SlN.
  30. 2. bŕsati, bȓsam, -šem, vb. impf. streifen: vol z eno nog brsa (streift im Gehen), Z.; konji bršejo, = praskajo z nogami, Ah.
  31. bȓskati, -am, vb. impf. 1) wegschnellen, Mur., Cig., C.; — 2) scharren, kratzen (o kuretini); vsaka koklja pred svoje piščance brska, Jan. (Slovn.); stochern, wühlen, Cig., Jan., C.
  32. bŕsniti, bȓsnem, vb. pf. = brcniti, Cig., Met.; Nalašč jezik njemu zdrsnil, Da Slovana spet je brsnil, Levst. (Zb. sp.); konj je detetu oko in zobe vun brsnil, ogr.- Valj. (Rad).
  33. br̀st, bŕsta, brstà, m. 1) die Baumknospe; cvetni, listni b., die Blüten-, die Blattknospe, Tuš. (B.); — 2) der Trieb; b. pognati, Dalm.; coll. die Triebe: obrezani mladi pritlikavci veliko novega brsta poženejo, Pirc; deblom veje odžagati, brst oklestiti in ga v butarice podelati, Ravn. (Abc.)- Valj. (Rad); brsta je zagrabil in ga na ogenj nese, Ravn.
  34. bȓst, -ı̑, f. 1) = brst, m. 1), Mik., LjZv.; — 2) dünnes Reisholz, Jan.; suha b., Dalm.; butara suhe brsti, Jurč.; suhe brsti nanosi kanja v gnezdno podlago, Vrt.
  35. bŕstən, -tna, adj. 1) knospig; knospenvoll, Cig., Jan.; — 2) üppig (o žitu), Cig.; ječmen brstno raste, Trnovo- Erj. (Torb.); brstni travniki, Erj. (Izb. sp.); (tudi o človeku), Koborid- Erj. (Torb.).
  36. brstẹ́ti, -ím, vb. impf. knospen, ausschlagen; Triebe ansetzen.
  37. brstína, f. coll. Ruthenholz, Reiser, Z.; moramo slabe vrhove in brstino pobirati, grajščaka pa čaka debelina, Bes.
  38. brstı̑t, adj. voll Knospen, Triebe: brstita drevesa, Levst. (Zb. sp.).
  39. brstíti, -ím, vb. impf. 1) Knospen, Triebe abfressen: po grmovji so brstile koze, Vrt.; — brstimo za koze = brstje trgamo, C., Z.; — zajec drevce brsti, C.; — 2) jäten, das Unkraut aus den Saaten ausrotten: žito b., C., Z.; — 3) b. se = brstje dobivati: drevo se brsti, C.
  40. brščíka, f. der spitzblättrige Spargel (asparagus acutifolius), Malhinje (pri Divinu)- Erj. (Torb.).
  41. brtáč, m. der Klotz, Z.
  42. brtávsniti, brtȃvsnem, vb. pf. plump niederwerfen, Z.
  43. bŕtiti, bȓtim, vb. impf. = brtviti, C., Z.
  44. bȓtnik, m. der Waldhonigzeidler, C.; — prim. brt.
  45. bŕtviti, bȓtvim, vb. impf. luftdicht schließen, verspunden: b. sod, C., Z.
  46. brúhati, brȗham, vb. impf. 1) auswerfen, speien; kri b., Blut speien, Cig., Jan.; gora ogenj bruha, C.; kletve b., Flüche ausstoßen, BlKr.; — 2) mit Auswurf husten, C.; tako bruha, da je strah, C.; — 3) hervorbrechen, hervorströmen, Jan.; voda črez most bruha, C.
  47. brúhniti, brȗhnem, vb. pf. 1) mit Gewalt herauswerfen, erbrechen; krvi b., Cig., Jan., M., C.; napačno besedo b. (aussprechen), Zora; osorno pogleda — ter bruhne (und brach in die Worte aus), LjZv.; — 2) hervorbrechen: kri bruhne iz rane, Št.; losbrechen: b. v koga, Kr.
  48. brúla, f. die Salzbinse (iuncus maritimus), C.
  49. brȗmbati, -am, vb. impf. die Maultrommel spielen: Da bi brumbice 'mela, Si brumbala bi, Npes.-Vraz.
  50. brúmən, -mna, m. der Monat Jänner, Rez.- C.; — prim. it. bruma, härtester Winter.
  51. brúmən, -mna, adj. = pobožen, fromm; — = priden, C.; — iz nem.; prim. stvn. fruma, Nutzen, bav. frumm, fromm.
  52. brȗn, adj. braun: bruna krava, C.; röthlich, falb (o zrelem žitu, sadju), C.; — prim. stvn. brun, it. bruno, C.
  53. 2. brȗnda, f. dickes Frauenzimmer, Štrek.
  54. brunẹ́ti, -ím, vb. impf. bräunlich werden, reifen (o žitu); oves, silje bruni, vzhŠt.- C.; — prim. brun.
  55. brȗnovje, n. das Balkenwerk, LjZv.
  56. brȗsək, -ska, m. dem. brus: kleiner Schleifstein, Mur.; — = osla, Zora.
  57. brúsən, -sna, adj. zum Schleifen gehörig: brusni kamen, der Schleifstein.
  58. 1. brúsiti, -im, vb. impf. 1) schleifen; nož, meč b.; abwetzen: črevlje b. (beim Gehen); pete b. za koga, für jemanden herumlaufen; piti zna in b. pete (= plesati), LjZv.; zobe si b. na kaj, sich auf etwas Rechnung machen, Cig., Št., ogr.- Valj. (Rad); = b. se: uže več dni se je brusil na pijačo, ki ga v svatovski dan čaka, Jurč.; jezik b., die Zunge wetzen; — 2) — schwätzen: voznikom in mesarjem brusim po vozniško in mesarsko, LjZv.; kaj zopet to brusiš? SlN.; — divji petelin brusi, balzt, SlN.; — b. kroglo, = kegljati, Svet. (Rok.).
  59. brusník, m. 1) der Schleifer, Mur., Cig.; — 2) der Schleifstein, Cig., M., C.; — 3) die Grauwacke, rdeči b., rother Sandstein, Frey. (Rok.); — der Wetzschiefer, V.-Cig., Cig. (T.), Erj. (Min.).
  60. brúšenje, n. das Schleifen, das Wetzen.
  61. brušẹ́vati, -ẹ́vam, vb. impf. zu schleifen pflegen, Jan.
  62. brvȃnje, n. coll. vsaj po večem že obtesani hlodi, BlKr.; die Balken, das Gebälke, Jan.; das Bauholz, Cig.; — prim. brvno.
  63. br̀ž, adv. 1) eher (le v nekaterih izrazih): brž ko ne (bržkone), wahrscheinlich; brž ko brž, ehestens (je eher, je lieber), Cig., Jan., C.; — 2) (brez komparativnega pomena:) schnell, unverzüglich; brž pojdi po zdravnika! — brž ko, sobald: brž ko bode mogoče, sobald es möglich sein wird; — brž da (bržda), wahrscheinlich; brž da ni utegnil priti, jvzhŠt.; — brž = brž da, brž ko ne, Habd.; brž si bil bolen, C.; — 3) najbrž, höchstwahrscheinlich: najbrž nikogar ni našel doma; — iz brže.
  64. bȓže, adv. compar. od brzo; schneller, geschwinder, Habd., C., Krelj; kar najbrže, ehestens, Cig.; — najbrže, höchstwahrscheinlich, Cig.
  65. búba, f. die Puppe ( zool.), Cig. (T.), Erj. (Ž.).
  66. 1. búbati, -a, vb. impf. schmerzen, wehe thun, (v otročjem govoru): kje te buba?
  67. bȗc, interj. buc, buc! (v otročjem govoru, označuje zbadanje).
  68. bȗcək, -cka, m. die Knospe, Notr.; — der Vorsatz der Wirbelbeine, V.-Cig.
  69. búcəlj, -clja, m. 1) die Spitze des Fingers, V.-Cig.; — 2) der Strickstock, V.-Cig.; — prim. nem. Butz, etwas Hervorragendes, das Aeußerste eines Dinges.
  70. bȗcika, f. die Stecknadel, die Knopfnadel, Cig., Jan., DZ.; Za klobuk ga (šopek) bom pripenjala S posrebreno buciko, Npes.-K.; — prim. bucek.
  71. 1. bȗč, m. der Klang, der Ton, Cig., Jan., C.; zvon ima lep buč, Mik.; das Getöse, C.; das Gebraus, Jan.
  72. 2. bùč, m. 1) das Fass, Štrek.; — 2) ein Feldbrunnen mit einem hölzernen Kasten eingefasst; šterne, buči, Vod. (Izb. sp.); — prim. bəč, boč.
  73. búča, * m. 1) der Kürbis (cucurbita pepo); buče saditi; buče svinjam dajati *; — 2) der Flaschenkürbis; — ein daraus verfertigtes Gefäß: die Kürbisflasche, Z.; der Weinheber, Št., Cig.; ein Schöpfgefäß, Notr., C.; — 3) ein bauchiges Gefäß: ein bauchiger Krug, C., Št.; — die Destillierflasche, Cig.; Heronova b., der Heronsball, Cig. (T.), Sen. (Fiz.); — = pol bokala, polič, Ip.- Erj. (Torb.); — 4) der Schädel = glava ( zaničlj.); dobiti po buči; prazna buča, leeres Gehirn; — 5) die Beule, die Anschwellung, ogr.- Valj. (Rad).
  74. búčati, -ím, vb. impf. dumpf tönen, brausen, sausen, tosen; morje buči; grom buči; trobenta buči, Ravn.; zvon buči, C.; še zdaj mi buči po glavi, M.; — brüllen: vol buči, Cig., C.
  75. bučeglàv, -gláva, m. neka riba: der Stutzkopf (coryphaena), Erj. (Z.).
  76. 2. búčən, -čna, adj. laut lärmend: društvo postaja bučno, Zv.
  77. búčica, f. dem. buča; — makove bučice, Mohnköpfe, Z.; — der Leinwandknopf, Jan., C., vzhŠt.
  78. budáliti, -im, vb. impf. thöricht handeln, sprechen, Cig.; grdo bi bilo, da budali tako silen in dičen junak, LjZv.
  79. 1. búdalọ, n. der Dummkopf, der Tölpel, Cig., Met.; tudi budálọ; — prim. hs. budalo ( vok. od budala); iz tur. budala, Mik. (Et.).
  80. budálost, f. die Dummheit, nk.; v svoji budalosti, Zv.
  81. búdən, -dna, adj. wach, wachsam, Guts., Mur., Cig., Cig. (T.); — lebhaft, heiter, Jan.; buden glas, heitere Stimme, C.; svoje budno kolo pleše, Zv.
  82. budílọ, n. 1) das Weckwerk, der Wecker, Cig. (T.); — 2) der Erreger: budilo zvoka, der Schallerreger, Cig. (T.); — 3) das Aneiferungsmittel, C.
  83. budíti, -ím, vb. impf. wecken; b. iz spanja; gospodar hlapce in dekle budi; — b. se, aufzuwachen pflegen; nič se ne budim po noči; že se budijo, sie sind schon im Aufwachen begriffen; — auferwecken: od mrtvih b.; — aufmuntern; b. koga k čemu; Zvonovi zvonite, Na delo budite! Pot.
  84. bȗdla, f. 1) = nadev, die Bratenfülle, Vod. (Izb. sp.); — 2) eine Art Speckknödel ("cmoki od turščične moke se slanino"), Ponikve na Št. Vidski gori- Erj. (Torb.); — koruzno testo s cibebami v podobi jajca, Goriš.
  85. budláti, -ȃm, vb. füllen ( z. B. Braten, Würste) Jan., Vod. (Izb. sp.).
  86. budníca, f. 1) die Reveille, Cig., Jan., SlN.; — 2) das Aufmunterungslied, Zora.
  87. 1. bȗh, m. 1) ein gewisser, dem Worte ähnlicher Schall, Cig.; — 2) etwas jäh Hervorbrechendes: der Feuerwolf (das aus dem Ofen zeitweise hervorbrechende Feuer), Cig.; — 3) der Stoß, C.; (iz propada) se je slišal zamolkel buh, Let.
  88. búhanje, n. das Puffen, das Stoßen; zaslišalo se je močno buhanje v hišna vrata, Zv.
  89. búhati, bȗham, -šem, vb. impf. puffen, stoßen; burja, veter buha; gorkota buha v sobo, Nov.; plamen buha kvišku, schlägt, lodert empor, C.; morje buha, das Meer brandet, C., Z.; na dveri buhati, stark pochen, C.; z glavo buhati v zid, Št.; schlagen: ženo z macljem buše, Npes.-Vraz; kozli se buhajo, stoßen sich mit den Hörnern, Cig.; b. se, sich im Gedränge stoßen, Dol.
  90. 1. búhniti, bȗhnem, vb. pf. 1) hervorbrechen; plamen je kvišku buhnil, Cig., Jan.; buhnila je kri iz njega, BlKr.; v hišo b., ins Haus platzen, plumpen, Cig.; nad koga b., jemanden plötzlich anfallen, C.; — 2) b. koga, jemandem einen Stoß versetzen, Št.
  91. 1. buhtẹ́ti, -ím, vb. impf. lodern (o ognju) C.; — pren. pričele so ljudske preselbe močno buhteti, Zv.; v njem buhti neka škodljiva ljubezen po novotarstvu, ZgD.
  92. bȗhtiti, -im, vb. pf. gäh losstürzen, Mur., Jan.
  93. bȗj, m. die Boje: sidreni buj, die Ankerboje, DZ.
  94. bújən, -jna, adj. üppig, Cig., Jan., C., nk.; bujno rasti; bujna fantazija, nk.; — rus.
  95. bujíca, f. 1) der Gießbach, der Wildbach, Cig., Jan., Cig. (T.), BlKr.; bújica, Navr. (Let.); — 2) der Abzugsgraben, C.; bujice, Furchen in der Straße (= prekopi), Levst. (Cest.).
  96. búkati, -kam, -čem, vb. impf. 1) = mukati, Rez.- Baud., Plužna- Erj. (Torb.); — 2) grunzen, Gor.
  97. búkniti, bȗknem, vb. pf. losbrechen: plamen bukne, die Flamme lodert auf, C., Zora; einfallen: b. v deželo, Dalm.; losstürzen: b. nad koga, C., Dalm.; ausbrechen: Vezuv je buknil, Erj. (Min.).
  98. búknjenje, n. der Ausbruch ( z. B. eines Vulkans), Cig. (T.); — b. nad sovražnika, ein Ausfall, Dict.
  99. búkov, adj. 1) Buchen-; b. les, das Buchenholz; — 2) grob: bukovo sukno, die Lode, Cig., Levst. (Rok.), Notr.
  100. búkovica, f. 1) die Buchengegend, Gor.; — 2) das Lodentuch, Cig., C., DZ.

   18.501 18.601 18.701 18.801 18.901 19.001 19.101 19.201 19.301 19.401  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA