Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

z (18.901-19.000)

  1. brę́kovəc, -vca, m. = breka, C., Z.
  2. brémce, n., Bes., pogl. bremence; ( prim. tudi: bremec, so viel man von einer Sache in einen oder beide Arme nehmen kann, Zilj.- Jarn. [Rok.], nam. bremce).
  3. bréme, ** -mę́na, n. 1) die Bürde, die Last, die getragen wird; — der Ballen, der Bund: b. papirja, dračja, Cig.; der Krämerballen, Cig., C.; — v breme so se prijeli = oklenili so se drug drugega, Kranjska Gora- DSv.; — 2) die Leibesbürde, Cig.; — v velikem bremenu, hochschwanger, Notr.- Cig.; — 3) die Last ( fig.); državljanska bremena, bürgerliche Lasten, Jan.; občinsko breme, die Gemeindelast, Cig.; stvarno breme, die Reallast, DZ.; die Beschwerde, Cig., Jan., M.
  4. bremenàt, * -áta, adj. 1) lastend, schwer: bremenata teža, C.; — 2) schwanger: bremenata razuzdanka, Levst. ( LjZv.).
  5. bremeníłən, * -łna, adj. Belastungs-: bremenilne pravice, DZ.
  6. bremę̑nski, * adj. Lasten-: b. list, das Lastenblatt, DZ.; bremenska pravica, das Lastrecht, Cig.
  7. bremę̑nstvọ, * n. der Lastenstand: staro b., DZ.
  8. brenčȃva, f. orodje za brenčanje, Levst. (Zb. sp.).
  9. 1. brènk, brę́nka, m. der Saitenklang, der Klimperlaut; — das Geklirre: brenk oklopov svetlih, Levst. (Zb. sp.).
  10. 2. brę̑nk, m. neka trta (= zelenika?), Št.
  11. brenkáč, m. 1) der Klimperer, Cig.; — 2) der die aufgeackerten Erdklumpen zerschlägt, Kr.- Valj. (Rad).
  12. brę̑nkati, -am, vb. impf. 1) Saiten anschlagen, auf einem Saiteninstrument spielen; na citre b., Cig.; klimpern, Cig.; — 2) b. volno, die Wolle fachen, Z., Gor.
  13. brę́nkəlj, -klja, m. 1) die Blüthe des Nussbaumes, des Kastanienbaumes, Nov.- C.; — 2) der Glockenschwengel, Z.; — 3) der Widerhaken, V.-Cig.; — prim. brankelj.
  14. brenkljáti, -ȃm, vb. impf. 1) ein Saiteninstrument spielen, klimpern, Jarn., Jan.; — 2) b. volno, die Wolle fachen, Z.; — 3) brę́nkljati, = klenkati, zvončkati, GBrda.
  15. brę́nkniti, brę̑nknem, vb. pf. einen Saitenton oder einen klirrenden Ton hervorbringen oder von sich geben, Jarn., Z.; ob sabljo brenkniti, Let.
  16. brę̑nta, f. ein nach oben breiteres Gefäß, das auf dem Rücken getragen wird, die Butte; v brentah grozdje iz vinograda nosijo v kad, Hip. (Orb.); — prim. it. brenta, nem. die Brente, Mik. (Et.).
  17. brentáša, f. zgoraj zaprta brenta, jvzhŠt.
  18. brésa, f. živa bresa, der feiste Donnerstag, Pivka- Cig., C., Gor.- Erj. (Torb.); kos mesa pa bokal vina, pa je živa bresa, Z.; — iz it. giovedi grasso, Erj. (Torb.)  Let. 1880, 215.
  19. brẹ̑sk, m. die Morgendämmerung, Rez.- C.; — prim. stsl. brêzgъ.
  20. 2. bréskəv, -kve, f. = broskva: zelen kakor breskev, GBrda.
  21. brẹ̑skvica, f. dem. 1) breskva; — 2) die Gartenbalsamine (balsamina hortensis), C., jvzhŠt.- Erj. (Torb.).
  22. 2. brẹ̑st, m. die Balzzeit, Cig., Valj. (Rad); — nam. mrest.
  23. brésti, brédem, vb. impf. waten; vodo bresti, durchs Wasser waten; blato b. do kolen, Erj. (Izb. sp.); po vodi bresti, C.; ladija globoko brede, das Schiff geht tief, Cig.; kolesa bredejo, versinken tief in den Koth, Kr.; — zelo brede in globi, es ist tiefer Koth, Svet. (Rok.).
  24. brẹstìč, -íča, m. dem. 1. brest; kleine Ulme, Z.
  25. brẹstíti se, -ím se, vb. impf. brunsten, sich begatten (o ribah), Cig.; mačke se brestijo, BlKr.; balzen, Cig.; — nam. mrestiti se.
  26. brẹstovína, f. das Ulmenholz, Mur., Cig., Jan.
  27. brẹ̑šək, -ška, m. ovčje ime (črna ovca z belo liso), Kanin- Erj. (Torb.).
  28. brẹ̑škast, adj. umazan po obrazu, Vrsno (pod Krnom)- Erj. (Torb.).
  29. brẹžȃnka, f. 1) die Uferbewohnerin, Cig.; — 2) neko vino iz tržaške okolice.
  30. brẹžína, f. 1) das Ufer: nekaj brežine se je utrgalo, Nov.; pod brežino so raki, C.; der Dammaufwurf, C.; — die Ufergegend, M., C.; — 2) der Abhang, der Seitenabfall eines Berges, Cig. (T.), C., Jes.; po dolinah in brežinah, C.; brežine kopati, die Berge roden, Z.; das Steigende (im Bergbau), Cig. (T.); — die Anhöhe, der Berg, Cig., C., M.; — (solnce) zlate trake vrže na drevje in brežine, ogr.- Valj. (Rad); — 3) das Bergheu, Cig.
  31. brgǫ̑n, m. die Leimruthe, die Leimstange, C., Z., Kr.; nastavili smo brgone, LjZv. — iz it. vergone.
  32. brídək, -dka, m. 1) scharf, schneidig; Meg., Habd., Cig. (T.), Jan., Mik.; b. nož, bridka sablja, b. veter, C.; — scharf v. Geschmack, Dict., Hip. (Orb.); — 2) bitter: b. kakor pelin, Danj. (Posv. p.); — bridko trpljenje, bridka smrt, bridke besede, bridko se jokati; bridko mi je, es wird mir angst und bange, Cig.; — bridko, sehr: bridko sem želel, mich hat es herzlich verlangt, Krelj; bridko so se prestrašili, C., M.; — 3) prächtig, schön, C.; vortrefflich, C.; b. biti na kaj, in einer Sache geschickt sein, C.; brav, C.; — prim. brdek.
  33. brídən, -dna, adj. scharf: nož, kosa, C., Z.; — bitter, C.
  34. bridẹ́ti, -ím, vb. impf. scharf sein, (o orodju), C.; beißen, prickeln, brennen: kremenina med prsti bridi, ajdova moka bridi (ist scharf anzufühlen), tabak v nosu bridi, Z.; juckend beißen, (o ranah) Cig.; — brideč, von scharfem Geschmack, C., Mik.
  35. brigānt, m. razbojnik, der Brigant; — prim. fr. brigand, it. brigante.
  36. brı̑gati, -am, vb. impf. kümmern, angehen: kaj to mene briga! nk., vzhŠt.; Sorgen machen: to me briga, C.; — b. se, sich kümmern: za nobeno reč se ne briga, Jan., nk.; vzhŠt.; — prim. briga.
  37. bríhtati, -am, vb. impf. = dramiti, bistriti, učiti; (narejeno iz obrihtati, in to iz nem. richten, C.).
  38. brı̑kež, m. "kozje ime", Krn- Erj. (Torb.).
  39. bríliti, -im, vb. impf. veter brili = brije, C., Z.
  40. briljānt, m. na poseben način izbrušen diamant, der Brillant.
  41. brìn, -ína, m. der Wacholder (juniperus communis), Mur., Cig., Rez.- Mik., Kras- Erj. (Torb.); on in pa brin v neznani puščavi, Ravn.; spustil se je v beg in točil črez kamen in brin, Jurč.
  42. brína, f. 1) der Wacholder (juniperus communis), Cig., Jan., C.; sabinska b., der Säbenbaum (juniperus sabina), Cig.; — 2) das Nadelholz, na Bolškem- Erj. (Torb.); die abgehackten Nadelholzäste, Zilj.- Jarn. (Rok.), Mik.; — 3) = smreka, Plužna- Erj. (Torb.), Rez.- Mik., Kranjska Gora ( Gor.)- DSv., Zora.
  43. bríniti se, brı̑nem se, vb. impf. sorgen, sich kümmern, C., Z., Vrt.; b. se za kaj, Zv.; malo se brine o tem, SlN.; — prim. briga.
  44. brı̑njar, -arja, m. 1) der Wacholdersammler, Z.; — 2) der Wacholderbrantweinverkäufer, Zora.
  45. brinjevína, f. das Wacholderholz, C.
  46. brínovina, f. das Wacholderholz, Cig.; tudi: brinovína.
  47. brisálọ, n. das Handtuch, Cig., Jan., C.; der Abwischfetzen, Valj. (Rad).
  48. brísati, brı̑šem, vb. impf. wischen; okna, pomito posodo b.; solzne oči si b.; wegwischen; prah b.; solze si b.; — burja briše = brije, Z.; — b. jo kam, irgendwohin schnell gehen, C.; — b. se, sich abwischen; b. se v obleko; on se ob mene briše, er schiebt die Schuld auf mich, Z.; — grozdje se briše, verliert den Thau, C.; nebo se briše, der Himmel heitert sich aus, Cig., Jan.; vino se briše, der Wein verliert nach dem Einschenken schnell die Schaumbläschen, Št.
  49. brı̑slja, f. 1) das Abwischtuch, das Handtuch, Cig., Jan., Mik., Kras, Polj.; — der Wischfetzen, Valj. (Rad); — 2) ein aufgeputztes, stolzes Mädchen, C., Z.
  50. brı̑sljica, f. dem. brislja; der Wischfetzen, Polj.
  51. brìšt, bríšta, m. iz nem. Frist; pogl. rok.
  52. bríti, brı̑jem, vb. impf. 1) rasieren; b. se, sich den Bart rasieren; ovce b., scheren, ogr.- Valj. (Rad); sukno b., das Tuch scheren, Cig.; — 2) b. se, sich haaren: konj se brije, verliert das Winterhaar, Z.; sich mausen (von Vögeln), Federn lassen, Cig., C.; das Laub verlieren: drevje se brije, Cig.; — 3) brez britve b. koga, jemanden fein betrügen, Cig., M.; norce b., Possen reißen, scherzen, Flausen treiben; — 4) scharf wehen; veter, burja brije; Zlo brije zunaj mraz nocoj, Preš.; veter me brije, bläst mich scharf an, Cig.
  53. brı̑tof, m. der Friedhof; — iz nem.; pogl. pokopališče.
  54. bríždžati, -ím, vb. impf. = brizgati, spritzen: mleko iz vimena briždži, C.
  55. brížən, -žna, adj. sorgsam, Erj. (Som.), nk.; brižna mati, LjZv.; — hs.
  56. brižljìv, -íva, adj. = brižen: brižljivi spredniki, LjZv.
  57. 1. bȓk, m. 1) ein Barthaar, Valj. (Rad); — 2) pl. brki (brkovi), der Schnurrbart, Cig., Jan.; — 3) der Bartfaden ( z. B. eines Fisches), Cig.; — 4) die Weinrebenranke, C.; — 5) die Dille des Schnabels ( zool.), h. t.- Cig. (T.).
  58. 2. bȓk, m. eine Art Kreisel, das Drehrad, Cig.; lešnik s klinčkom, da ga lahko zavrti, Dol.; — prim. brčati.
  59. 1. bŕka, f. 1) ime ovci ( Z.), ali kobili, kajk.- Valj. (Rad); — 2) pl. brke, = brki, der Schnurrbart.
  60. 2. bŕka, f. eine Sache von geringem Werte, etwas Schlechtes, Verworfenes, Mur., Z.; ein unansehnlicher Besitz, C.
  61. brkáč, m. der Schnurrbärtige, Cig., C.; som brkač, LjZv.
  62. bŕkalice, f. pl. volku podobna igrača, ki daje brneč glas od sebe, ako se izpusti z vrvce, Vas Krn- Erj. (Torb.).
  63. brkȃnəc, -nca, m., pl. brkanci, iz oblatovja izluščeni orehi, Tolm.- Erj. (Torb.); — prim. 1. brkati.
  64. 1. bŕkati, bȓkam, vb. impf. 1) stoßen, schnellen, weg schnellen: z nogo kaj b., C., M., Z.; — scharren, kratzen: kure brkajo, C., M., Z.; stöbern, Cig.; — 2) orehe b., luščiti iz oblatovja, Tolm.- Erj. (Torb.); — 3) hetzen, reizen, C.; brkala je vrana zajca, da naj kolje, SlN.; — prim. brcati.
  65. 2. bŕkati, bȓkam, vb. impf. igrati z brkalicami, Vas Krn- Erj. (Torb.).
  66. bŕkəlj, -klja, m. 1) der Halszapfen der Schweine: svinja ima brklje, C.; — 2) der Stumpf, der Knorren, C.; — 3) der Fuß ( zaničlj.): stopiti komu na brklje, jemandem auf die Pfote treten, Cig.; — prim. 1. brk.
  67. bȓkež, m. der Schnurrbärtige, Z.
  68. bŕkle, -ę́ta, n. das Fässchen, Z., Št.
  69. 1. bȓklja, f. 1) = brkelj 2), Z.; — 2) pl. brklje, = brke, brki (bolj v zaničlj. pomenu), Mur., Met., Dol.
  70. 2. bȓklja, f. ein Spielzeug (gumb na vrvci, ki brni), Gor.; — prim. brnklja.
  71. brkljàt, -áta, adj. = brkljast, nicht glatt behauen: brkljato drevo, C., Z.
  72. brkolı̑n, m. der Zwerg, C.; — prim. frkolin, mrgolin.
  73. brkolı̑nəc, -nca, m. dem. brkolin, 1) der Zwerg, C.; — 2) ein kleines Thier, C.
  74. brkǫ̑nčica, f. die Schlüsselblume (primula acaulis), Z., C.; — (primula carniolica), Robič ( Nkol.).
  75. brlícanje, n. das Flimmern; slabo brlicanje zvezde, SlN.
  76. brljàv, -áva, adj. schlecht sehend, blödsichtig; brleča svetiljka je bila brljavi predici čisto brez potrebe, Jurč.
  77. brljȃvka, f. 1) die Blödsichtige, Cig., Jan.; — 2) neka kača: das Blödauge (typhlops), Erj. (Z.).
  78. brlǫ́žiti, -ǫ̑žim, vb. impf. in der Höhle lagern ( v. Wild), Cig.; tam brložijo divje zveri, Glas.
  79. brlǫ̑žje, n. das Gerümpel: z burklami, metlami, poleni, perilniki in z drugim takim orodjem in brložjem, LjZv.
  80. brlǫ̑žnica, f. die Rumpelkammer: to, kar sem vam povedala, spada že v brložnico, to je, med stare zgodbe, LjZv.
  81. brlúnkati, -ȗnkam, vb. impf. emporspritzen, Jan.
  82. brlúnkniti, brlȗnknem, vb. pf. aufspritzen, Jan.
  83. bŕna, f. 1) der Letten, Erj. (Min.); — 2) die Dammerde, der Humus, Jan., C., Z.; — 3) eine Mischung von Bohnen und Fisolen, C.
  84. bȓncati, -am, vb. impf. summen: muhe okoli obraza brncajo, C.
  85. bŕndati, bȓndam, vb. impf. brummen, schnurren, Jan., C., BlKr.; mačka brnda, vzhŠt.
  86. brnẹ́ti, -ím, vb. impf. summen; čebela, muha brni; zvonovi od daleč brnijo, Z.; brummen: gnjev božji (= grom) je brnel nad gradom, Bes.
  87. 1. brníca, f. der Kreisel, C., Z.
  88. 2. brníca, f. 1) der Topf, C.; — 2) pl. brnice, die Kartoffeln, C., Z.; — prim. brna.
  89. brník, m. die Kartoffel, Z.; — prim. brna.
  90. 1. bȓnja, f. 1) črna zemlja, die Dammerde, Jan., C.; — 2) pl. brnje, nesnaga na životu, bodi si na človeškem, bodi si na živalskem, Cerovo v Brdih- Erj. (Torb.); blato na glavi majhnega deteta, Bolc- Erj. (Torb.).
  91. 2. bȓnja, f. der Fetzen, der Lumpen, SlGor.- C.; ein schlechtes, abgetragenes Kleid, C.; — prim. prnja.
  92. 2. bȓnjast, adj. zerlumpt, C.
  93. brnjàt, -áta, adj. = brnit, Z.
  94. 1. bŕnjav, adj. = umazan, blaten, Cerovo v Brdih- Erj. (Torb.).
  95. 2. bŕnjav, adj. zerlumpt, C.; ves b. je, SlGor.; — zottig, rauh, C.
  96. bŕnjavəc, -vca, m. der Zerlumpte, der Lump, C.
  97. brnjọ́t, m. der Zottige, C.; — prim. 2. brnja.
  98. brọ̑d, m. 1) eine seichte Stelle, die man durchwaten kann, die Furt, Meg., Mur., Cig. (T.), Dalm., Jes.; — 2) die Anfurt: brod so zagledali, Dalm.; — der Hafen, Dict., Trub.; v brodu beneškega mesta, Vod. (Izb. sp.); — 3) die Ueberfuhr an einem Flusse; brod na vrvi, die Seilüberfuhr; — 4) das Ueberfuhrschiff, die Fähre, M.; b. nategniti, zur Abfahrt bereit machen, C.; — 5) (po hs.) das Schiff, Cig.
  99. brodarína, f. das Ueberfuhrgeld, das Fährgeld, DZ., Levst. (Nauk).
  100. brodáriti, -ȃrim, vb. impf. schiffen, zu Schiffe fahren, Cig., C., Zora; — hs.

   18.401 18.501 18.601 18.701 18.801 18.901 19.001 19.101 19.201 19.301  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA