z (18.601-18.700)

18601. blȗnkati, -am, vb. impf. plumpen, Z.
18602. bòb, bóba, m. tudi coll. 1) die Saubohne (vicia faba); b. iz kropa pobirati = die Kastanien aus dem Feuer holen, LjZv.; bob ob (v) steno metati, sich vergeblich bemühen jemanden zu überreden, zu überzeugen; vse besede so bob v steno pri njem, alles Reden ist bei ihm vergeblich; da te mili bob! potz tausend! C.; zdaj sem se iz boba izdrl, jetzt kenne ich mich erst aus, Erj. (Izb. sp.); — volčji b., die Lupine (lupinus), Tuš. (B.), Nov.; — divji b., gemeine Fetthenne (sedum maximum), Velikovec- Josch; — 2) = fižol, die Fisole (phaseolus vulg.), Soča, Trenta- Erj. (Torb.); — 3) kleine, krapfenähnliche Schmalzkuchen, Gor.; — 4) = krompir, C.; — 5) kozji, ovčji b., die Geiß-, Schafexcremente, Z.
18603. bobə̀k, -bkà, m. dem. bob; das Böhnchen; etwas einer Bohne Aehnliches: kleine Beere, Knospe, kleiner Knollen; bobki, kleine Schmalzkuchen, Cig.; prim. bob 3); — kozji, ovčji bobki, der Ziegen-, Schafmist; — tudi bȏbək, -bka, Št.
18604. bǫ̑bən, -bna, m. 1) die Trommel; na boben biti, die Trommel schlagen; toliko znati kaj, kakor zajec na boben; meni filozofija pa zajcu boben! Zv.; b. poje, es wird die Trommel geschlagen, Z.; na boben prodajati, im Licitationswege verkaufen; na boben priti, fallieren, bankerott werden; na boben so ga dejali, er hat falliert; — laški b. = bobnica, V., Cig.; — merski boben, die Maßtrommel, DZ.; — 2) neka bolezen: die Trommelsucht, (tympanitis), V.-Cig.; — 3) "košara pletena od vrbovih protov v ribjo lov", Videm ( Št.)- Erj. (Torb.); — 4) povodnji b. = bobnarica, Frey. (F.).
18605. bobík, m. palica z bučko na koncu; z njo vodo kalijo, kadar ribe lovijo, vzhŠt.
18606. bobíka, f. 1) die Beere: borovica ima bobike, C.; brinova b., die Wacholderbeere, Cig.; — 2) die Arzneipille, Cig.
18607. bobljáti, -ȃm, vb. impf. 1) voda boblja, kadar se v njej mehurčki vzdigajo, Vrt.; — 2) unverständlich reden, Cig.; — 3) fantje hodijo bobljat, t. j. z izpremenjenim glasom mrmrat pesemco pred hišo, kjer so klali, da bi kaj dobili, Kor.- Kres V. 36.; = koledovati, Gor.
18608. bǫ̑bnati, -am, vb. impf. trommeln, die Trommel schlagen; b. na vzbud, Morgenwache (Reveille) schlagen, vkup b., Appell schlagen, na odhod b., zum Abmarsche schlagen, Cig.
18609. bobnẹ́ti, -ím, vb. impf. dumpf rollen, dumpf hallen, dröhnen; voda bobni (pri slapu); bobneča fraza, volltönende Phrase, Cig. (T.).
18610. bobnẹ́vati, -am, vb. impf. dumpf zu rollen, zu dröhnen pflegen, Jan.
18611. bobnìč, -íča, m. das Trommelfell im Ohr, Cig. (T.), Erj. (Som.), Sen. (Fiz.).
18612. bobníšče, n. der Resonanzboden, Cig.
18613. boborážənj, -žnja, m. die gemeine Kröte (bufo vulgaris), Zemon (Notr.)- Erj. (Torb.).
18614. bobotáč, m. der Plauderer, der Schwätzer, V.-Cig., C., Jap. (Prid.).
18615. bobotáti, -otȃm, -ǫ́čem, vb. impf. 1) dumpf rollen, Cig.; grom boboče, Zora; rauschen: voda boboče v podzemeljske brezdne, C.; kopita bobočejo, C.; — 2) plappern, schwätzen, V.-Cig., C., Mik., Vrt.; molitev, kjer se veliko boboče in besedi dela, Dalm.
18616. bobǫ̑v, * adj. Bohnen-: bobov cvet, bobova slama; boljša bobova slama, nego prazne jasli, = besser etwas als nichts, Cig.; tudi: bóbov.
18617. bobǫ̑vəc, -vca, m. 1) die Fetthenne (sedum telephium), Z.; — 2) die Bachbunge (veronica beccabunga), C.; — 3) die Brunnenkresse (nasturtium offic.), Cig.; — 4) bóbovec, das Bohnerz, Erj. (Min.).
18618. bǫ̑breg, m. 1) nav. pl. bobregi (bobreki) die Niere, C.; — 2) der Fichten- oder Tannenzapfen, Valj. (Rad); — pogl. bubreg.
18619. bōca, f. = bokal, die Maß, BlKr.; — prim. it. boccia (bozza) Flasche.
18620. 1. bòč, bóča, m. ein Bergvorsprung, eine bauchige Berghöhe, C.; die Ausbauchung ( z. B. eines Steines), C.; — prim. bok.
18621. 2. bòč, m. ein mit einem hölzernen Kasten umzimmerter Feldbrunnen, V.-Cig., Polj.; — prim. 1. beč, 2. buč.
18622. bóčən, -čna, adj. 1) Seiten-: bočna stena, die Seitenwand, Cig. (T.); — 2) gewölbt, Zora.
18623. bočína, f. der Bauch (eines Gefäßes), Z., DZ.
18624. bóčiti, * -im, vb. impf. convex machen, Z.; — b. se, sich bauchen; deska se boči, das Brett wirft sich, Fr.- C.; lesena streha se boči, zapŠt.
18625. bodák, m. 1) die Stechwaffe, Jan.; das Bajonnett, Z.; — 2) die Distel, C.
18626. bọ̑dati, -am, vb. impf. stechen: trava boda, C.; z nitjo boda, kdor ne more vdejati, C.; mit der Nadel Stiche machen, C.; z mašino se hitro šiva, to bi pa moral človek počasi bodati ("budati"), jvzhŠt.; — erfolglos arbeiten, C.; stümpern, (bud-) V.-Cig., Notr.
18627. bọ̑dcək, -cka, m. 1) der Stachel, Cig.; — 2) die Nadel (der Nadelhölzer), Cig.; — 3) der erste Ansatz der Feder eines jungen Vogels, (bocek) Cig.
18628. bọ̑dckovje, n. die Waldstreu vom Nadelholz, Cig.
18629. bọ̑dčica, f. dem. bodcka; pl. bodčice, die Waldstreu des Nadelholzes, Z., ("bučice", Zilj.- Jarn. [Rok.]).
18630. bȏdəc, * -dca, m. 1) ein stechendes Ding, der Stachel, Cig., Jan.; ježevi bodci, Z. ^*; — 2) die Nadel (der Nadelhölzer), Z.; — die Achel, Trst. (Let.); — die Hauhechel (ononis spinosa), C.; — 3) bodci, der erste Ansatz von Federn bei Vögeln, Z., jvzhŠt.; — 4) das Schamglied des Mannes, C.; — 5) der Stich, Jan., Zora; s tremi smrtnimi bodci, mit drei tödtlichen Stichen, Vod. (Izb. sp.); — das Stechen: bodec v očesu, Žnid.; — das Seitenstechen (pleuritis), Habd., BlKr.
18631. bȏdək, -dka, m. 1) der Borst (die Spitze), Jan.; die Nadel (am Baume), Jan.; — 2) der Stich, Jan.
18632. bȏdəlj, -dlja, m. = bodec 1): ježevi bodlji, die Stacheln des Igels, Levst. (Zb. sp.).
18633. bodȇnəc, -nca, m. 1) die Wimmer, C. (morda pravilna oblika za: bedenec); — 2) bódenəc, der Schmerzstich, Mur.
18634. bodeníca, f. das Stechen (bolezen), C.
18635. bōdər, -dra, adj. heiter, munter, muthig, Jan., Šol., Cig. (T.); bodri možakarji so naglo razsodili, LjZv.; Rad gledam ti v valove bodre, Greg.; — iz rus.
18636. bodíca, * f. der Stachel ( z. B. des Brombeerstrauches), C.
18637. bodícati, -am, vb. impf. sticheln, C., Z.
18638. bodícniti, bodı̑cnem, vb. pf. stechen, C.; z iglico b. koga, Npes.-Vraz.
18639. bodìč, -íča, m. 1) die Baumnadel, C.; — 2) die Spitzklette (xanthium spinosum), Podgorje v Istri- Erj. (Torb.); — 3) die Eberwurz (carlina acaulis), Dolenji Kras- Erj. (Torb.).
18640. bodíčevje, n. 1) die Waldstreu vom Nadelholz, Cig., C.; — 2) der Ginster (genista germanica), Jan., Cig.; — 3) die Mannstreu (eryngium).
18641. bodı̑čje, n. 1) = bodičevje, 1) C., Bes.; — 2) die Stechpalme (ilex aquifolium), Medv. (Rok.); — die Spitzklette (xanthium spinosum), Štrek.
18642. bodíka, f. 1) spitzblättriger Spargel (asparagus acutifolius), Malhinje- Erj. (Torb.); — 2) die Stechpalme (ilex aquifolium), C.
18643. bǫ́dikaj, -česa, I. pron. etwas Geringes, Nichtsnutziges, Schlechtes: b. govoriti, za bodikaj imeti, C., vzhŠt.; — II. adj. indecl. gering, nichtsnutzig, schlecht: bodikaj ljudstvo, b. človek, b. trava, C., vzhŠt.
18644. bǫ́dikak, adj. = bodikakšen, C., vzhŠt.
18645. bǫ́dikakšən, -šna, adj. gering, schlecht, C., vzhŠt.
18646. bǫ́dikakši, adj. = bodikakšen, C., vzhŠt.
18647. bǫ́dikam, adv. b. hoditi, gemeine, unanständige Orte besuchen, C., vzhŠt.
18648. bǫ́dikde, adv. an gemeinen, unanständigen Orten, C., vzhŠt.
18649. bodílj, m. die Lungenentzündung, Sv. Lucija na Mostu- Erj. (Torb.).
18650. bodílọ, n. der Stachel, C., M.; bodilo na trnji, Škrinj.- Valj. (Rad); — die Bohrahle, der Pfriem, Cig., Jan.; v uganki: šilo, bodilo, po hosti hodilo, ni pilo ne jelo, pa vendar živelo, (ali: pa vendar debelo), = kostanjeva ježica, jvzhŠt.; — die Stechwaffe, Cig., Jan.
18651. bodljár, -rja, m. der Stachelkäfer (mordella fasciata), Erj. (Z.).
18652. bodljíkav, adj. stachelig: bodljikava trava, Vrt.; bodljikavo trnje, ZgD.
18653. bodljìv, -íva, adj. 1) stößig: b. vol, Mur., Cig., Jan.; — 2) stachelig, stechend, Cig.; bodljiva odeja smreke, Vrt.; bodljive zeli, LjZv.
18654. bodòč, -ǫ́ča, adj. ( part.) zukünftig, Jan., nk.
18655. bodǫ́čnost, f. die Zukunft, Jan., nk.
18656. bodonę́ža, f. die Eberwurz (carlina acaulis), Z.; lepocvetna b., Glas.
18657. bodríti, -ím, vb. impf. ermuntern, nk.; osrčavati in b. koga, LjZv.; — iz rus.
18658. bọ̑g, * bogȃ, m. 1) der Gott; lažnjivi, krivi bogovi, die falschen Götter, Götzen; služite drugim bogom, Dalm.; — pomni: zlega boga uživa z menoj vred, es geht ihm schlecht, wie mir, BlKr.- M.; — Bog, Gott (der Christen); Boga moliti, beten; Bogu služiti, Gott dienen; Bog oče, Gott Vater; Bog človek, Bog in človek, der Gottmensch, Jan.; — tak hrup je, da ni grmečega Boga slišati (čuti), ^*von zu großem Lärm hört man den Donner nicht, Z., Levst. (Zb. sp.); — v rekih o pozdravljanju: (prihajajočemu ali sploh temu, s katerim smo se sešli): Bog te sprimi, (vzprimi), grüß dich Gott! Cig., Jan.; ( prim. Bog vas primi! Alas.; "buge waz primi gralva Venus!" tako je pozdravil l. 1227. koroški knez s svojimi vitezi Ulrika Lichtensteinskega, ki je kot Venera oblečen potoval, Kres 1882, 177.); (pri ločitvi:) z Bogom! adieu! lebe wohl! Bog te obvaruj! behüt' dich Gott! Bog s teboj! Bog z vami! Gott befohlen! Cig.; ("Bog z vami" je odgovor na "Bog vas primi", Alas.); z Bogom ostani, Gott befohlen! (pri srečevanju:) dobro jutro Bog daj! odzdrav je: Bog ga daj! (tudi samo: Bog! Levst. [M.]); zato: Boga povedati, C.; komu Boga dati (davati), grüßen: srečal me je, ali ni mi Boga dal, Z., Npes.-Vraz; (delavcem:) Bog daj dobro srečo! Bog daj srečo! Glück zu! Glück auf! (uživajočim kako jed:) Bog blagoslovi (žegnaj)! (počivajočim:) Bog daj srečo k počivanju! Bog daj dober počitek! (o napivanju:) Bog živi! Gott erhalte! mozi ti Bog! ("masti bog") Guts.; prim. moči; (ako kdo kihne:) Bog pomagaj! zur Genesung! (v vzklikih:) Ti moj Bog! Bog pomagaj, da si tako nagle jeze! Bog mu daj zdravje, on mi je veliko dobrega storil! Bog mu daj dobro, tam kjer je! hvala Bogu! bodi ga Bog zahvaljen! Gott sei Dank dafür! Boga zahvali, da si toliko dobil! skrajšano: "Bog", za: "Bog bodi hvaljen", ali kaj takega: Bog, da je tako, gottlob (ein Glück, ich bin froh, ich bin zufrieden), dass es so ist; Bog, da si prišel! Bog, da te ni videl! sam Bog, da nisem tega izgubil! Levst. (M.); še Bog, da je toliko; gottlob, dass es so viel ist, jvzhŠt.; Kruha b' ti dala, Ajdov je. "Ljubica moja, Bog, da je!" Vod. (Pes.); še Bog, če mu bomo hoteli žlico dati, LjZv.; Bog se usmili! Bogu se smili! Gott erbarme sich! tak je bil, da se Bogu smili! er sah aus, dass es Gott erbarme! bodi Bogu potoženo! Gott sei es geklagt! Bog hotel! wollte Gott! Bog dal, da bi bilo tako, gebe Gott, dass es sich so verhalte! Bog daj! geb' es Gott! Bog pomozi! helfe Gott! ako (če) Bog da! so Gott will! naj pa bo z Bogom! so sei es denn in Gottes Namen, Levst. (M.); Bog ve! weiß Gott! Bog ve, kdo, Bog ve, kam itd.; vedi si ga Bog, kje vedno tiči! Bog sam vedi, kaj bo iz tega! nosi se, kakor bi bila Bog si jo vedi kaj, Vrt.; Bog ne daj! Bog ne zadeni! Bog obvaruj! Bog prenesi! Bog odvrni! Gott behüte! Gott bewahre! Bog tega varuj! das verhüte Gott! (Bognasvaruj, subst.; der Gottseibeiuns, Jurč.; strah imeti pred čim, kakor Bognasvaruj pred križem, SlN.); Bog in sv. božji križ! Bog bodi pri nas in sveti vtorek! (sreda itd., kakeršen dan si je tedaj, kadar se to govorí; a tako govore največ tedaj, kadar odvračajo od sebe čarodejsko moč, in to se imenuje "dan izgovoriti", Levst. [Rok.]); za Boga svetega! za Boga milega! za Boga! um Gottes Willen! (poglej vsaj, skozi Bog! Dalm.; za skozi Bog! Prim., Kras; po it. "per Dio!" napačno narejeno); (o zagotavljanju, zaklinjanju:) Bog in duša! bei meiner Treue! Cig.; Bog me! (bogme!) = so wahr mich Gott strafe! bei Gott! Bog me, da je res! Bog mi je priča! — "pod milim Bogom" se pristavlja v podkrepljanje kakega nikanja; n. pr. nima pod milim Bogom nič opraviti; er hat auf Gottes Erdboden nichts zu thun; — v Boga ime (vbogajme) dati kaj, ein Almosen geben; rad v Boga ime daje; — 2) die geweihte Hostie: župnik je nekam šel z Bogom, (gieng versehen); — 3) das Gottesbild: držiš se, kakor lipov bog! = du thust so hölzern! bogove prodajati, Kruzifixe verkaufen; — 4) bog stari, die Gottesanbeterin (mantis religiosa), Kras- Erj. (Torb.).
18659. 1. bogȃstvọ, n. = boštvo, die Gottheit, Dict., Trub., Dalm.; njegovo meso je z bogastvom združeno, Krelj; (v treh osebah) in v enem samem edinem bogastvu, Kast. (Rož.).
18660. bogàt, -áta, adj. reich; bogata nevesta; bogata dežela; bogato oblečen biti, reich, prächtig gekleidet sein; — bogato se oženiti (omožiti), eine reiche Partie machen; bo bogat, kakor pes rogat, = er wird nie reich sein, Guts.; bogat s čim, Met., Mik.; bogat s čredami, herdenreich, Jan.; bogate s sladkim medom čebele, Kast. (N. c.); loka z dišečimi rožami bogata, eine Au, reich an duftenden Blumen, Ravn.- Mik.; bogat s čednostmi, tugendreich, Jan.; bogat z učilniško omiko, Levst. ( LjZv.); — zlata bogat, goldreich, bogat slavnih del, thatenreich, Cig., nk.; — reichlich: bogata žetev, bogati zakladi; bogata ruda, derbes Erz, Cig.; — tudi: bógat, -áta, Št.
18661. 1. bogatȃj, m., Pohl.- Valj. (Rad), LjZv., pogl. bogatej.
18662. bogatáš, m. der Reiche, C., jvzhŠt.
18663. bogatáški, adj. Reichen gehörig, nach Art reicher Leute, Zora.
18664. bogatȃštvọ, n. coll. die Reichen, Zora.
18665. bǫ̑gati, -am, vb. impf. 1) = ubogati, folgen, Jan., Št.; — pšenica me boga, gedeiht, SlGor.- C.; — 2) b. se s kom, mit jemandem friedlich auskommen, Cig.; prim. pobogati se; — 3) b. se, sich schicken: boga se ti, Gor.; Dunajčanom se boga, es geschieht den Wienern recht, ZgD.; — iz nem. folgen.
18666. bogatíca, f. die Reiche, Zora, Z.
18667. bogatúh, m. der Reiche ( zaničlj.), Mur., Cig., Jan., Ravn.
18668. 1. bọ̑gəc, -gca, m. dem. bog; 1) der liebe Herrgott; — das Crucifix; — 2) der Götze, Habd.- Mik., C., ogr.- Valj. (Rad); — 3) die Gottesanbeterin (mantis religiosa), Goriš.- Erj. (Torb.).
18669. 2. bǫ̑gəc, -gca, m. = ubožec, vzhŠt.
18670. bogínja, 1) die Göttin; on je boginjo vprašal in ne vprašal Gospoda, Dalm.; bọ̑ginja, Preš.; — 2) die Wahrsagerin, Mik.; — 3) neka gosenica, Ravn.- Cig.; ( prim. bohinja, neka gosenica zelena z rožičem, Kr.- Valj. [Rad]).
18671. bȏgmati se, -am se, vb. impf. mit bogme betheuern: kaj se zmerom bogmaš? vzhŠt., BlKr.
18672. bȏgme, interj. = Bog me (dopolniti je kak glagol v imperativu); bogme, da je tako! na vzhodu; — tudi hs.
18673. bogočȃstje, n. die Gottesverehrung, der religiöse Cultus, Jan., Cig. (T.), nk.; minister za b. in uk, DZ.
18674. bogoklę̑tnik, m. der Gotteslästerer, LjZv.
18675. bogoklę̑tstvọ, n. die Gotteslästerung, Mur., Cig., Zora.
18676. bogoljȗbje, n. die Liebe zu Gott, die Frömmigkeit, M.
18677. bogomìl, -íla, m. der Bogomile, nk.; bogomili so bili razkolniki pravoslavne cerkve v dvanajstem stoletju.
18678. bogomǫ́ljən, -ljna, adj. gerne betend, fromm, Jan., jvzhŠt.; bogomoljni menih, Cv.
18679. bogomǫ̑ljka, f. 1) die Betschwester: taka bogomoljka ni za kneza, Cv.; — 2) die Gottesanbeterin, die Fangheuschrecke (mantis religiosa), Erj. (Ž.).
18680. bogomòr, -mǫ́ra, m. der Gottesmord, ZgD.
18681. bogoslúžbən, -bna, adj. gottesdienstlich, Šol., Zora.
18682. bogoslúžiti, -im, vb. impf. bogoslužen biti, LjZv.
18683. bogotȃjka, f. die Gottesleugnerin, Z., nk.
18684. bogotȃjski, adj. gottesleugnerisch, Z., nk.
18685. bòh, bóha, m. der noch ungeschnittene Speck, die Speckseite; cel b., pol boha, Z.; celi bohi slanine, Cv.; mačko k bohu za varha postaviti = Dieben etwas anvertrauen, Met.; — iz nem.; prim. tirol. bachn.
18686. boháti, -ȃm, vb. impf. 1) entzweiquetschen, entzweiplatzen machen: b. češplje, C., Valj. (Rad), Gor.; b. se, aufspringen, platzen: češplje se bohajo, Z.; — 2) mästen: trebuh, prašiče b., C.; — prim. boh.
18687. bohotẹ́ti, -ím, vb. impf. üppig sein, strotzen, Jan.
18688. bohtẹ́ti, -ím, vb. impf. üppig wachsen, vzhŠt.
18689. bòj, bója, m. 1) der Kampf; hud boj, ein heftiger Kampf; na boj iti, in den Kampf ziehen; b. biti, bojevati, einen Kampf kämpfen, Preš., nk.; b. razločiti, den Kampf entscheiden, Npes.- Cig. (T.), M.; boja željen, kampfbegierig; je (ni) za boj, er ist (nicht) kampffähig; b. na pesti, der Faustkampf, Cig.; b. za obstanek, der Kampf ums Dasein, Cig. (T.), nk.; der Zank, Handel, kreg in boj imeti, C.
18690. bója, f. die Farbe, Jan., nk.; — iz hs. od tur. boja die Farbe.
18691. bojda, adv. wie man sagt, angeblich, SlN., Poh.- C.; — iz: bajo da; — prim. bajati.
18692. boję́čnost, f. die Furchtsamkeit, die Zaghaftigkeit, die Feigheit, Mur., Cig., nk.
18693. boję́čost, f. = boječnost, Jan.; brez boječosti, Škrb.- Valj. (Rad).
18694. bojevalíšče, n. der Kampfplatz, Cig., Pohl.- Valj. (Rad).
18695. bojeváti, -ȗjem, vb. impf. kämpfen, Dict., Dalm.; boj b., Cig.; In šel je boj boj'vat brez upa zmage, Preš.; dokazila bojujoča zoper obdolženca, die zur Überführung des Beschuldigten dienenden Beweismittel, DZ.; — nav. b. se, kämpfen: s kom, zoper koga.
18696. bojíšče, n. das Schlachtfeld, der Kriegsschauplatz.
18697. bojníca, f. die Kämpferin, die Kriegerin, Valj. (Rad); zdaj pak, ti bojnica, pripravljaj se! Dalm.
18698. bȏjsən, -sna, adj. "kozam pravijo rogate, ovcam pa bojsne, in če se jim hočejo prav sladkati, tudi bojsce ali bojsnice", Bes. 1870. 29.; — morda nam. bosen; — prim. bos.
18699. bojtár, -rja, m. der Unterschafhirt, ogr.- C., Valj. (Rad); — iz magy.
18700. bòk, bóka, m. 1) die Seite des Körpers, die Flanke, Mur., Cig., Jan., Cig. (T.); sablja mu visi z boka, Jurč.; — 2) die Bauchseite des Schiffes, Cig., Cig. (T.); eines Gefäßes: lonec ima bok, C.; kotel je v boku ves pokrpan, jvzhŠt.; der Bauch einer Säule, Jan.; — 3) der Bergabhang, das Gehänge, Cig., Cig. (T.), Jes.; v bok iti, bergauf gehen, BlKr.- M.; — 4) der Schachtstoß ( mont.), Cig. (T.); — 5) die Flanke (im Kriegswesen): sovražnika napasti v bok, Cig., Jan.; — 6) na bok gledati = škiliti, BlKr.

   18.101 18.201 18.301 18.401 18.501 18.601 18.701 18.801 18.901 19.001  

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani