Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

z (18.501-18.600)

  1. blagọ̑, n. 1) das Gut (bonum): zdravje drago blago; das Gut = die Glücksgüter: imel je blaga in blaga, er hatte des Gutes die Fülle, Ravn.- Mik.; rodovinsko b., das Familiengut, Cig.; krivično b., unrecht Gut; — 2) das Vieh, Cig., Jan., Kras- Erj. (Torb.), Dol.; blágo, BlKr., jvzhŠt.; — strižno b., das Wollvieh, Jan.; — 3) die Ware; dobro, slabo b.; drobno b., kurze Ware, Cig., Jan., nk.; b. na pokaz, Warenproben, DZ.; vozno b., Frachtgut, Cig., Jan., nk.
  2. blagočȗtje, n. das Zartgefühl, Cig., Jan.
  3. blagodȃr, m. der Segen: b. evropske omike, Glas.; Nisi zaklepal doma ti žlahtnega blagodarova, Preš.
  4. blagodȃt, f. die Wohlthat, der Segen, Jan., C., Zv., Zora; kako blagodat nakloniti komu, LjZv.; — die Gnade, Jan., Vrt.
  5. blagodẹ́jən, -jna, adj. wohlthuend, wohlthätig, C.; za blagodejne namene kaj dati, nk.
  6. blagodẹ̑jnik, m. der Wohlthäter: kri in blago darovati svojemu blagodejniku, Zv.
  7. blagoplǫ́dən, -dna, adj. gute Früchte tragend, vortheilhaft, C., Zora.
  8. blȃgọr, 1) interj. wohl! Heil! blagor vam! blagor si vam, Kr.; blagor si ga tistemu, LjZv.; blagor je tem očem, katere vidijo, kar mi vidimo, Dalm., (enako tudi Dict., Kast.); — 2) blagor m., blagore deliti komu, jemanden glücklich preisen, Cig., Dol.- Levst. (Sl. Spr.); (napačno: blagor, das Wohl, Mur., Cig., Jan.; prim. Levst. (Sl. Spr. 140.)); — prim. stsl. blagože.
  9. blagoslòv, -slǫ́va, m. der Segen, Mur., Cig., Jan., nk.; — očetov blagoslov, Ravn.; cerkveni b., maša z dvema blagoslovoma, nk.
  10. blagoslovnína, f. kar se za blagoslovljenje daje, Cig.
  11. blagosŕčən, -čna, adj. edelherzig, Cig., Jan., nk.; gutmüthig, Cig., Jan., gemüthlich, Cig. (T.).
  12. blagosŕčnost, f. die Edelherzigkeit, der Edelmuth, Cig., Jan.; — die Gutmüthigkeit, Cig., Jan.; die Gemüthlichkeit, Cig. (T.).
  13. blagọ̑st, f. 1) edle Güte, Mur., Cig., Jan.; die Gutmüthigkeit, Cig. (T.); — 2) die Glückseligkeit, das Glück, Mur., Jan.; po tebi, o gospod, vsa pride blagost, Ravn.; v Boga svojo blagost staviti, in Gott sein Heil suchen, Ravn.; za domovine slavo in blagost, Slom.; In vi ste vedno blagost uživali, Levst. (Zb. sp.); blagost vam bodi! Gor.
  14. blagóta, f. 1) der Edelmuth, C.; — 2) die Glückseligkeit, M.; — blagote, die Segnungen, Jan.; razširjal je blagote sv. vere, ZgD.
  15. blagotvǫ́rən, -rna, adj. wohlthätig, Z., nk.
  16. blagougǫ́dən, -dna, adj. 1) wohlgefällig: očem b., Vrt.; — 2) gefällig: izza novih blagougodnih nasvetov, durch weitere gefällige Intervention, Levst. (Močv.); — stsl.
  17. blagǫ́vən, -vna, adj. Waren-: blagovna borsa, die Warenbörse, Levst. (Nauk); — blagovno hranišče, das Warenmagazin, ZgD.
  18. blagovẹ́rən, * -rna, adj. fromm: blagoverne oporoke, Levst. (Nauk); blagoverno pridobiti si, im guten Glauben erwerben, DZ.
  19. blagovẹ̑stje, n. = blagovest, ZgD.; — stsl.
  20. blagovǫ́liti, -im, vb. pf. et impf. gefälligst etwas thun, belieben, thun, geruhen, Cig., Jan., nk.; blagovolite mi naznaniti, melden Sie mir gefälligst, nk.; Njegovo Veličanstvo je blagovolilo odgovoriti, Se. Majestät geruhte zu antworten, nk.
  21. blagovòlj, -vǫ́lja, adj. = blagovoljen, Levst. (Zb. sp.).
  22. blȃgva, f. der Pfefferschwamm (agaricus piperatus), Mur., Cig., Jan.; der Röhrenpilz (boletus), Št., kajk.- Valj. (Rad).
  23. blánja, f. 1) das Brett, Mur., Cig., Jan., SlGor.- C., ogr.- Valj. (Rad); Blanje režem ino nje Lepo skoblim, Danj. (Posv. p.); — 2) der Holzklotz, C., Ajdovščina- Erj. (Torb.); — 3) der Lagerbaum für Weinfässer, Kras- Erj. (Torb.); (blana, Črniče); — mala gredica, Pliskavica (Kras); — prim. it. piana, das Brett, C.
  24. blankēt, m. neizpolnjen list, das Blanquett, Cig.; — prim. golica 3).
  25. blȃsk, m. der Kreuzschnabel, Cig., Jan.
  26. blȃtən, -tna, adj. kothig, schlammig; blatno je, es ist kothig; ves b., ganz mit Koth beschmutzt.
  27. blátiti, blȃtim, vb. impf. mit Koth beschmutzen; Le proč, le proč od hiše ž njo, Da ne bo praga blatila! Npes.-K.
  28. blȃtnica, f. 1) das Sumpfwasser, Cig. (T.); — 2) (squalius Agassizii), neka riba iz Nevljice, pri Kamniku- Erj. (Torb.).
  29. blátọ, * n. 1) der Koth, der Schlamm; blato je, es ist kothig; iz blata v lužo, = aus dem Regen in die Traufe, Z.; začne v zlatu, neha v blatu, = hoch geflogen, tief gefallen, C.; — die Excremente: človeško blato; — 2) der Morast, Cig., Jan., Cig. (T.), Nov.; tudi: pl. blata, Cig., Polj.
  30. blȃžən, -žna, adj. gesegnet, reich, Dict.; Čez reko splava široko Na blažno zemljo ogrsko, Npes.; Dobro je vince, Ki srca hladi, O blažna gorica, Ki njega rodi, Npes.-K.
  31. bláženəc, -nca, m. der Selige, Zora.
  32. blažı̑teljica, f. die Beglückerin, Zora.
  33. blážiti, -im, vb. impf. 1) veredeln, mild stimmen (um, srce), Cig. (T.), C., nk.; — 2) glücklich machen, beseligen, Cig., Jan., C.; — bl. telo, erquicken, Zora.
  34. blebèt, -bę́ta, m. das Geplapper, das Geschwätz, Cig., Jan., M.
  35. blebetáč, m. der Schwätzer.
  36. blebetálast, adj. schwatzhaft.
  37. blebetalíšče, n. der Schwatzmarkt, Cig.
  38. blebetȃnje, n. das Schwatzen.
  39. blebetáti, -etȃm, -ę́čem, vb. impf. plappern, plaudern, schwatzen.
  40. blebetàv, -áva, adj. plapperhaft, plauderhaft, geschwätzig.
  41. blebetávast, adj. = blebetav, Cig., LjZv.
  42. blebetȃvəc, -vca, m. der Plauderer, der Schwätzer.
  43. blebetȃvka, f. die Schwätzerin.
  44. blebetávost, f. die Schwatzhaftigkeit, die Plauderhaftigkeit.
  45. blebetíšče, n. der Schwatzmarkt, Cig.
  46. blebetúlja, f. die Schwätzerin.
  47. blédenje, n. 1) das Irren, Dict.- Mik., C.; — 2) das Phantasieren, Cig.; leeres Geschwätz, die Faselei, unsinnige Rede, Cig., C.; nepridno bledenje ino mrmranje, Trub.; — tudi bledénje, Dol.
  48. blẹdẹ́ti, -ím, vb. impf. allmälig blass, bleich werden; lice mi bledi; verschießen, die Farbe verlieren; sukno bledi; barva bledi od solnca; — bledí, es zieht ins Weiße, Cig.
  49. blẹdẹ́vati, -am, vb. impf. zu erblassen pflegen, M.
  50. blẹdı̑n, m. ein blasser Mensch, Bes.; kaj bi počela s takim učenim bledinom? Zv.
  51. blẹdína, f. 1) die Blässe, Zora; — 2) = beljava, das Splintholz, Cig.; prim. belina.
  52. blẹdolı̑čnica, f. ein Mädchen mit blassen Wangen, Zora.
  53. blẹdúh, m. ( zaničlj.) = bled človek, C.
  54. blẹdúšən, -šna, adj. bleich ( zaničlj.), C.
  55. blę́jati, -jam, -jem, vb. impf. 1) blöken (vom Schafe), Dict., Mur., Cig., C., Plužna- Erj. (Torb.); ovca bleje, BlKr.; o. bleja, Hip. (Orb.); meckern: koza je blejala, Litija- Svet. (Rok.); — schreien, zanken: blejali ste med seboj, Vest.; — 2) stammeln, Jan.; — stsl. blêjati, kor. blê-, Mik. (Et.).
  56. blekȃnje, n. das Blöken; — das Geschwätz, LjZv.
  57. blekáš, m. der Blöker (o kozlu, ki rad blekeče), Erj. (Torb.).
  58. blekáti, -kȃm, blę́čem, vb. impf. 1) blöken, C.; — 2) schwatzen, Cig., C.; neumno b., LjZv.
  59. blę́kniti, * blę̑knem, vb. pf. 1) aufblöken, C.; — 2) einen Stammellaut hören lassen, mucksen; tudi katero vmes b., auch ein Wort mitreden, Šol.; ne blekne nobene, Andr.; unvorsichtig etwas aussprechen, ausplappern, Cig., LjZv.
  60. blẹ̀n, blẹ́na, m. das schwarze Bilsenkraut (hyoscyamus niger), Tuš. (R.); — prim. češ. blén, blín, rus. belena, Bilsenkraut.
  61. blẹncáti, -ȃm, vb. impf. im Schlafe reden, in der Krankheit phantasieren, SlGor.- C.; — schwatzen, plaudern, C.
  62. blẹ̑sk, m. der Glanz, der Schimmer, Mur., Cig., Jan., nk.
  63. blẹskòt, -óta, m. der Schimmer, der Flimmer, der Glanz, Cig., Jan., C.
  64. blẹskožéljnost, f. die Prachtliebe: rimska b., Zv.
  65. blésti, * blédem, vb. impf. 1) irre reden, phantasieren (o bolniku); — dummes Zeug reden, *fafeln; — 2) blede se mu, er redet irre, er phantasiert, er ist irrsinnig, Št., Dol.
  66. blẹščȃnje, n. das Blinken, der Glanz.
  67. blẹščáti, * -ím, vb. impf. 1) glänzen, gleißen, strahlen, C., Mik.; — 2) blešči se mi, es blendet mich; bleščí se mi od solnca, die Sonne blendet mich; — 3) blẹ́ščati-bolščati, glotzen, SlGor.
  68. blẹščȃva, f. der Glanz, die Pracht, Cig. (T.), C.
  69. blẹ́ščiti, -im, vb. impf. 1) durch den Glanz blenden, Guts., Jarn.; solnce me blešči, SlGor.; — 2) platno b. = beliti, C.; — 3) b. se, = lesketati se, Dict., C., Vrt.; — 4) blešči se mi, es blendet mich, Cv., Dol.; Človeku rado blešči se od zlata, Str.
  70. blı̑sk, m. der Blitz (die Lichterscheinung); hiter, kakor blisk, blitzschnell.
  71. bliskȃnica, f. der Blitz, ogr.- Raič ( Nkol.).
  72. blískanje, n. das Blitzen.
  73. blı̑skast, adj. blitzartig, M.
  74. blískati, -am, vb. impf. 1) blitzen: z očmi bliska, seine Augen sprühen Feuer, Cig.; — bliska = bliska se; Po gorah grmi in bliska, Ljubček pa po polju vriska, Npes.- Valj. (Rad); tako močno bo grmelo in bliskalo, da ljudje bodo oslepeli, Jsvkr.; bliska ino treska, ogr.- Valj. (Rad); — 2) b. se, blinken; zlato se bliska, Cig.; glitzern: Kak lepo se rosa bliska! Preš.; — bliskalo se je rib in ribic vse polno po vodi, Ravn.; — bliska sè, es blitzt; vso noč se je bliskalo; — blíšče se, Valj. (Rad).
  75. blískavica, f. das Blitzen, C., Vest.; — das Wetterleuchten, Cig. (T.), Sen. (Fiz.); v oblakih se je zapazila medla rdečica, kakor svit oddaljene bliskavice, Glas.
  76. blískniti, blı̑sknem, vb. pf. aufblitzen, Cig.; — b. koga, jemandem einen Schlag versetzen, C.
  77. blı̑skoma, adv. blitzschnell, M., nk.
  78. bliskóta, f. = bleskot, Jan., Vrt.; Zakaj sem, oh, zakaj Oslepel v nje bliskoti! Levst. (Zb. sp.).
  79. blı̑skov, adj. po bliskovo, blitzschnell; Po bliskovo mu sablja gre, Npes.-K.; Po bliskovo konjič leti, Vod. (Pes.); Privihral je po bliskovo, LjZv.
  80. bliskovı̑t, adj. blitzschnell, Cig.
  81. blı̑šč, m. 1) der Schimmer; — der Glanz, die Pracht, Cig., Jan., nk.; — 2) das Auge auf den Zeugen in den Manufakturen, Cig.
  82. bliščȃva, f. = bleščava, M., C., ogr.- Valj. (Rad); brez bliščave (prunklos) koga vzrediti, Slom.
  83. bliščílọ, n. der Glanz, C.
  84. bliščìv, -íva, adj. blendend, Mur., Jan.; sveč gorečih žar bliščivi, C.; zunanja služba božja pri Izraelcih je bila bliščiva, Ravn.
  85. bliščóba, f. der Glanz; — die Pracht, der Prunk, Cig., Jan., nk.
  86. bliščóbən, -bna, adj. glänzend, prachtvoll, Jan.
  87. blı̑tva, f. der Mangold (beta), Pohl., kajk.- Valj. (Rad); — prim. it. bieta (iz: bleta), Mik. (Et.).
  88. blı̑žati, -am, vb. impf. nähern; b. se, sich nähern, nahen; sovražnik, nevihta, zima se bliža; b. se komu, h komu; Z duhovnim bliža slapu se Savice, Preš.; konj frče, če se k njemu osel bliža, ogr.- Valj. (Rad); b. se koncu ali h koncu, nk.
  89. blı̑žnji, adj. nahe befindlich: bližnja vas, das nächste Dorf; bližnji stolpec, die Nebencolonne ( merc.), Cig. (T.); bližnji členi, die Nachbarglieder ( math.), Cig. (T.); na bližnjem, in der Nähe, C.; bližnja pot, der nähere Weg; — bližnje sorodstvo, die nahe Verwandtschaft, Cig.; — nahe bevorstehend: bližnje dni, nächster Tage, Cig.; — bližnji, der Nächste, der Nebenmensch: ljubi svojega bližnjega, kakor sam sebe; moja bližnja, meine Nächste, Cig.; (v cerkvenem jeziku; po nem.).
  90. blı̑žnjica, f. 1) die Nächste; Jan.; — 2) der nähere Weg; po bližnjicah hoditi v mesto; na bližnjico iti, den kürzeren Weg nehmen, Cig.; — 3) = bližina, die Nähe, die Umgegend, Jan., C.
  91. blı̑žnjik, m. der Nächste, der Nebenmensch, Alas., Mur., Jan., Cig., C., LjZv.; svoje bližnjike treti, Jurč.
  92. bljè, adv. = bolj, C., Jsvkr.; — skrčeno iz bolje, kakor dlje iz dalje.
  93. bljúsniti, bljȗsnem, vb. pf. b. kaj, mit einer Bemerkung herausplatzen, C.
  94. bljúšč, m. 1) die Schmerwurz (tamus communis), Medv. (Rok.), Ip.- Erj. (Torb.); koren za bodljaje, Dict.; — 2) der Epheu (hedera helix), Rib.- Mik.; ta človek je zelen kot bljušč, BlKr.; — 3) = bljuščec, C.
  95. bljúščəc, -ščəca, m. die Zaunrübe (bryonia), Tuš. (R.), Medv. (Rok.).
  96. blǫ́dən, -dna, adj. 1) herumirrend: blodno življenje, ein unstätes Leben, Zora; blodna a. eratska skala, erratischer Block, Jes.; — 2) Irr-, Wahn-: blodna misel, eine Wahnvorstellung, Cig. (T.).
  97. blǫ́diti, -im, vb. impf. 1) umherirren; blodeča ovca, C.; to mi blodi po glavi, das geht mir im Kopfe herum, Cig., jvzhŠt.; po grehu b., in der Sünde leben, Z.; — irren, fehlen, Guts., Jarn., Mur., Jan.; — 2) wirres, unsinniges Zeug reden, Dict.; blodiš, da ni ne na konja, ne na osla, Cig.; blodiš, česar ne veš, Z.; bloditi jih komu, M.; — 3) mischen, pantschen, C.; vino b., den Wein fälschen, C.; den Schweinen das gekochte Futter mit Mehl, Kleien u. dgl. mischen, M.; nekritično bloditi slovenščino z drugimi narečji, Levst. (Zb. sp.); — 4) irre führen: svet nas če bloditi, misli me blodijo, C.; — 5) b. se, = bloditi 1): Misel se mu v glavi blodi, Vod. (Pes.); — blodi se mu, er phantasiert, er redet irre, C., Z., Št.
  98. blǫ̑dnja, f. 1) das Irren, der Irrgang, Cig., C.; — die Verirrung, der Irrthum, Jan., Cig. (T.); — 2) wirres Durcheinander, das Wirrsal, Nov., ZgD.; — der Irrwahn, Jan., Cig. (T.).
  99. blodnomı̑səłje, * n. der Wahnsinn, Cig. (T.), DZ.
  100. blǫ́dnost, f. der Irrthum, C.; v b. napeljati, plačo blodnosti vzeti (= prejeti), ogr.- Valj. (Rad).

   18.001 18.101 18.201 18.301 18.401 18.501 18.601 18.701 18.801 18.901  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA