Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

z (17.901-18.000)

  1. vzvŕniti, -nem, vb. pf. = izvrniti: vzvrnjen, verkehrt, Erj. (Som.).
  2. vzvrnję́čiti se, -ę̑čim se, vb. pf. in Zank gerathen, vzhŠt.- C.
  3. žabogrìz, -gríza, m. neka rastlina, Levst. (Zb. sp.).
  4. žamolẹ̀z, -lẹ́za, m. neki grm, vzhŠt.- C.; — prim. zimolez.
  5. želẹ̑zar, -rja, m. der Eisenhändler, Cig., Jan.; — der Eisenarbeiter, Jan. (H.).
  6. želẹ̑zarica, f. neko jabolko, Bolc- Erj. (Torb.).
  7. želẹzarı̑ja, f. der Eisenhandel, Cig.
  8. želẹzáriti, -ȃrim, vb. impf. den Eisenhandel betreiben, Cig.
  9. želẹzárnica, f. die Eisenschmelzhütte, C.
  10. želẹ̑zarski, adj. Eisenhändler-; — železarska obrtnost, die Eisenindustrie, Cig. (T.).
  11. želẹ́zast, adj. eisenartig, Cig., Jan.; — eisenfärbig, Cig., Jan.; — železasta prst, die Eisenerde, Cig.
  12. želẹ́zce, n. ein kleiner eiserner Gegenstand ( z. B. die Achse der Spule, die Lanzenspitze, C.); ein Stückchen Eisen, M.
  13. želẹ́zən, -zna, adj. eisern, Eisen-; navada je železna srajca; železna cesta = železnica, die Eisenbahn; železna ruda, das Eisenerz; železna žlindra, die Eisenschlacke; železna barva, die Eisenfarbe; — železna krava, die eiserne Kuh, die Immerkuh, eine Kuh, die jemand für einen andern auf Lebensdauer zu halten verpflichtet ist, Gor., Notr.; železno posodilo, unablegliches Capital, Cig.; železne obresti, unablegliche Zinsen, Cig.; — ( pren.) železno srce, železna potrpežljivost, Cig.
  14. želẹzı̑t, adj. eisenhältig: železita voda, das Stahlwasser, Cig. (T.).
  15. želẹ̑zje, n. coll. eiserne Gegenstände; Eisenstücke; die eisernen Bestandtheile ( z. B. beim Wagen); — eiserne Fesseln; v železje koga dejati; v železju mora delati, Mur.
  16. želẹznár, -árja, m. = železar, ogr.- Valj. (Rad).
  17. želẹ̑znat, adj. eisenhältig, Cig. (T.); železnata zemlja, Pirc; železnata voda, das Eisenwasser, Jes.
  18. želẹ̑znica, f. 1) die Eisenbahn; po železnici se voziti; zvezna ž., die Verbindungsbahn, Cig.; krilna ž., die Flügelbahn, DZ.; dovozna, dovlačna ž., die Schleppbahn, DZ.; konjska ž., die Pferdebahn (Tramway), DZ.; — 2) = železarnica, die Eisenhütte, Cig., Jan., C.; — 3) železna oprava: Obleče se v železnico, Npes.- Vod. (Pes.); — 4) = železna zagozda za kalanje drv, Dol.; — 5) pl. železnice = železne vile, eine eiserne Heugabel, SlGor.- C.; — 6) rumena ž., die Rauke (sisymbrium officinale), Josch; — železnica, eine Art Winterapfel, Mur., vzhŠt.- C., Mariborska ok.- Erj. (Torb.); — tudi: želẹ́znica, Valj. (Rad).
  19. želẹ̑zničar, -rja, m. der Eisenbahnarbeiter, C.; — der Eisenbahnbedienstete, nk.
  20. želẹ̑zničən, -čna, adj. Eisenbahn-; železnična postaja.
  21. želẹ̑znik, m. 1) der Kürassier, Mur., SlGor.- C.; — 2) der Eisenbruch, das Eisenbergwerk, Cig., Jan.; — 3) die Zecke, V.-Cig.; — 4) der Steinsame (lithospermum), C.; — 5) = železnjak, der Eisenstein: glinasti ž., der Thoneisenstein, Cig.
  22. želẹ̑znikar, -rja, m. neko jabolko, Gor.
  23. želẹznína, f. etwas aus Eisen Gemachtes, ein eisernes Geräth: prinesi mi kako železnino! jvzhŠt.; — coll. Eisenwaren, Eisenzeug; železnino prodajati.
  24. želẹznı̑nar, -rja, m. der Eisenhändler, Cig., Gor.
  25. želẹznı̑nski, adj. Eisenwaren-, Jan. (H.).
  26. želẹ̑zniški, adj. Eisenbahn-.
  27. želẹ̑zništvọ, n. das Eisenbahnwesen, C.
  28. želẹznják, m. der Brauneisenstein, Cig., Jan.
  29. želẹznocẹ́stən, -stna, adj. Eisenbahn-; železnocestna družba, proga, postaja, DZ., nk.
  30. želẹ́zọ, n. 1) das Eisen; surovo, lito, kovno ž., Roh-, Guss-, Schmiedeisen, Erj. (Min.); ž. v šibah, Stabeisen, Cig.; = ž. v šibicah, Jan.; = ž. v šibkah, Cig. (T.); — 2) ein eiserner Gegenstand: rezno ž., die Klinge, C.; dvojerezno ž., die Zweischneide, Cig.; — plužno ž., die Pflugschar, SlGor., ogr.- C.; — ein eisernes Gewicht, C.; — das Bügeleisen, C.; — der Magnet, vzhŠt.- C.; — železa, eiserne Fesseln, Dict., Jarn. i. dr.
  31. želẹzokǫ́vən, -vna, adj. železokovna tovarna, die Schmiedeisenfabrik, LjZv.
  32. želẹzolìj, -líja, m. = železolijec, Cig.
  33. želẹzolı̑jəc, -jca, m. der Eisengießer, Jan.
  34. želẹzolı̑vəc, -vca, m. der Eisengießer, Jan. (H.).
  35. želẹzolı̑vnica, f. die Eisengießerei (Anstalt), Cig.
  36. želẹ́zovəc, -vca, m. der Eisenstein, Cig., Jan., Cig. (T.); rjavi ž., der Brauneisenstein, glinovnati (rusi, rjavi) ž., der Thoneisenstein, luskavi ž., der Eisenglimmer, Erj. (Min.); zeleni ž., der Grüneisenstein, Cig. (T.); magnetni ž., der Magneteisenstein, Cig. (T.).
  37. želẹzovína, f. = železnina, Jan.
  38. želẹzovı̑t, adj. eisenhältig, C.
  39. želẹ́zovka, f. das Eisenerz; blatna ruda železovka, das Raseneisenerz, Cig. (T.); iglasta ž., der Pyrrhosiderit, h. t.- Cig. (T.).
  40. žemolẹ̀z, -lẹ́za, m., C., pogl. zimolez.
  41. žemolẹ̑znica, f. neko jabolko, Ščav.- C.
  42. žeporẹ̑zəc, -zca, m. der Beutelschneider, DSv.
  43. žézla, f. = žežel, Ljubušnje ( Goriš.)- Štrek. (Let.).
  44. žę́zlọ, n. der Scepter, Cig., C.; (po drugih slov. jezikih).
  45. žezlonǫ̑səc, -sca, m. der Scepterträger, Cig.
  46. živaloznȃnəc, -nca, m. der Zoolog, Cig., Jan.
  47. živaloznȃnstvọ, n. die Zoologie, Cig., Jan.
  48. živȃzən, -zni, f. 1) das Thier, ogr.- C., Mik.; — coll. das Gethier ( bes. Geflügel, Ungeziefer), ogr.- C., Valj. (Rad); — 2) das Leben, ogr.- Mik.
  49. živinozdrávən, -vna, adj. Thiere curierend: živinozdrȃvni kovač, der Curschmied, Cig., DZ.
  50. živinozdravı̑łnica, f. das Thierspital, Z.
  51. živinozdravı̑łski, adj. Veterinär-, Cig., Jan.; ž. uk, das thierärztliche Studium, DZ.
  52. živinozdravı̑łstvọ, n. die Thierarzneikunde, die Veterinärkunde, Cig., Jan.
  53. živinozdravník, m. der Thierarzt, Z., nk.
  54. živinozdravnı̑ški, adj. thierärztlich: živinozdravniška šola (učilnica), die Thierarzneischule, Cig.
  55. živinozdravnı̑štvọ, n. die Thierarzneikunde, Z., nk.
  56. živinozdrȃvski, adj. Veterinär-: živinozdravska šola, die Thierarzneischule, Jan., Nov.
  57. živinozdrȃvstvən, -stvəna, adj. Veterinär-, C., nk.
  58. živinozdrȃvstvọ, n. die Thierarzneikunde, Jan.; das Veterinärwesen, DZ.
  59. žízlovəc, -vca, m. neka vinska trta: weißer Mehlweiß, Trumm.
  60. žizlovína, f. = žizlovec, Trumm.
  61. žlẹbogrı̑zəc, -zca, m. = konj, ki žleb grize, C., Strp.
  62. žlẹ́za, f. 1) die Drüse, Mur., Cig., Jan., Cig. (T.), Mik.; solzna, mezgovna, siriščna ž., die Thränen-, Lymph-, Labdrüse, Erj. (Som.); ž. strupnica, die Giftdrüse, ž. medovnica, die Honigdrüse, ž. ščitulja, die Schilddrüse, Cig. (T.); ž. podušnica, die Ohrspeicheldrüse, h. t.- Cig. (T.); jezična ž., die Zungendrüse, Cig.; podčeljustna ž., die Kieferdrüse, Levst. (Nauk); — 2) der Schleim, der Geifer, Mur., M.; — 3) ein Mensch, der beim Reden den Mund voll Speichel hat, M.; — 4) ein kleines Kind, der Balg ( zaničlj.), Cig.; — 5) = kuga, die Pest, Meg., Trub., Dalm., Krelj, Kast.- C.; kuge ali žleze, Krelj; hočem žlezo med vas poslati, Dalm.; — die Pestbeule: fige so na žlezo položili, in on je zdrav postal, Dalm.; — 6) ž. v kamenu, ein Bruch im Stein, Z.; ein Loch im Mühlstein, Rib.- C.; ž. v železu, steklu, Z.
  63. žlẹ́zast, adj. 1) drüsicht, Cig.; — drüsig, Cig., Jan., C.; purmanom začne žlezasti greben rasti, Vod. (Izb. sp.); — 2) schleimig, Mur.
  64. žlẹzàt, -áta, adj. drüsig, Cig.
  65. žlẹ́zav, adj. drüsig, Jan.
  66. žlẹ́zda, f. = žleza 1), C.
  67. žlẹ̑zəc, -zca, m. 1) der Schleimstoff, Vrtov. (Km. k.); — 2) das Pfennigkraut (lysimachia nummularia), Z.; = vinarski ž., Medv. (Rok.).
  68. žlẹ́zən, -zna, adj. Drüsen-, Cig., Jan.; žlẹ̑zni otok, die Drüsengeschwulst, Cig.
  69. žlẹ́zica, f. dem. žleza; das Drüschen, Mur., Cig., Jan.
  70. žlẹzovı̑t, adj. drüsenreich, drüsig, Cig. (T.).
  71. žołtoplàz, -pláza, m. die Panzerschleiche (pseudopus), Cig. (T.), Erj. (Z.).
  72. žužełkoznȃvəc, -vca, m. der Entomolog, Levst. (Nauk).
  73. žvı̑zd, m. = žvižg, C.
  74. žvízdati, -am, vb. impf. 1) = žvižgati, SlGor.- C.; — 2) sauer sein: vino žvizda, SlGor.- C.
  75. žvı̑zdəc, -zdeca, m. = žvižgec, saurer Wein, C.
  76. à, conj. 1) aber, hingegen, nk., vzhŠt., BlKr., Notr.; ne pri nas, a pri vas, vzhŠt.; to pravi, a drugo misli, Notr.; strezi konju kakor prijatelju, a jaši ga kakor vraga, BlKr.; dela je dosti, a moža ni, da bi se ga lotil, Levst.- Jan. (Slovn.); Gorje mu, ki v nesreči biva sam! A srečen ni, kdor srečo vživa sam, Greg.; — a vendar, und doch, nk.; — 2) = in: tri a tri, Rez.
  77. ábəł, -bla, m. der Brand bei Wunden, C.; — abel ("abu"), abel, abel! če si v glavi, pojdi v mozeg! abel, abel, abel! če si v mozgu, pojdi v kost! itd. (tako se zagovarja protin na Goriškem), SlN.; — prim. bav. afel, gegen Berührungen besonders empfindliche Stelle der Haut, avstr.-nem. Entzündung an einem äußerlichen Theile des Körpers; — prim. obel.
  78. àboj, conj. = ali (oder), Rez.; — prim. aliboj.
  79. áborat, m. die Stabwurz (artemisia abrotanum), Medv. (Rok.); (abarat) Pohl., Mur., Cig., Jan.; — prim. nem. Aberraute, Abraute, stvn. avarūza, Mik. (Et.).
  80. ábota, f. 1) die Albernheit, die Thorheit; smešne navade in abote, Glas.; — 2) ein alberner, thörichter Mensch; ti si prava abota! Dol.; — iz nem.; prim. stvn. apah, verkehrt, Mik. (Et.).
  81. ȃbranək, -nka, m. 1) das Blütenkätzchen der Haselstaude, des Nussbaumes, der Erle, des Fichtenbaumes u. dgl., Cig., Dol., Gor., BlKr.; — das Weinträubchen im Frühjahr, Fr.- C.; — ein kleines Träubchen: sami abranki visijo po trsju, jvzhŠt.; — 2) pl. abranki = zavrnki, zabrnki, das Zettelende bei den Webern, Cig.; — prim. brankelj, jabranek, obrencelj.
  82. admirālstvọ, n. 1) das Admiralat, DZ.; — 2) die Admirale, die Admiralität, Cig.
  83. ádra, f. der Fetzen, Z.; — ein weißes Kopftuch, Poh.- Zora; — prim. nem. Hader.
  84. ádrica, f. dem. adra; ein weißes Kopftuch, Poh.- Zora.
  85. adȗt, m. 1) der Trumpf im Kartenspiel; — 2) navihan človek, Kr.; — iz fr. atout.
  86. advènt, -vę́nta, m. der Advent, die Adventzeit.
  87. advokátiti, -im, vb. impf. die Advocatur betreiben: veselo bomo advokatili, Zv.
  88. advokȃtski, adj. Advocaten-; advokatska zbornica, die Advocatenkammer; — prim. odvetniški.
  89. aerodināmika, f. dinamika zraka, die Aerodynamik, Cig. (T.).
  90. afēkt, m. močno čuvstvo, navdanje, der Affect; željni, jezni, aktivni, pasivni afekti, Lampe (D.).
  91. áfinja, f., pogl. opica; — iz nem. Affe.
  92. 1. ága, f. = živ plot, SlGor.- C.; — iz nem. Hag.
  93. ágres, m. = kosmulja, die Stachelbeere (ribes grossularia), Mur.; (agras), Tuš. (R.); — iz avstr.-nem. agras; prim. srlat. agresta, Mik. (Et.).
  94. ahà, interj. tako vzklikujemo z zadovoljstvom, kadar kaj razumemo, spoznamo, najdemo, ah! aha, tako je! aha, ali sem te zalezel!
  95. áhanje, n. das Aechzen, Zora.
  96. ahȃt, m. der Achat, Dalm., Jap., nk.; grozdasti a., der Traubenachat, Cig.
  97. áhati, -am, vb. impf. ächzen, C.
  98. ȃhker, -rja, m. 1) das aus dem Dache hervorragende Fenster, Z.; — 2) die Warte, Meg.; — 3) sobi podoben prostor v gospodarskem poslopju, kjer hranijo razne reči, jvzhŠt.; — prim. nem. Erker, kor.-nem. a'ker.
  99. áhkerəc, -rca, m. dem. ahker, das hervorragende Dachfensterlein: na strehi so ahkerci ("Aerker"), Hip. (Orb.); naše hčere so, kakor izrezani ahkerci, Dalm.
  100. ȃhla, f. die Hechel, Z.; nav. pl. ahle, Gor.; na ahlah ali grebenih, Trub. (Post.); — iz nem.

   17.401 17.501 17.601 17.701 17.801 17.901 18.001 18.101 18.201 18.301  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA