Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

z (17.401-17.500)

  1. vózən, -zna, adj. 1) Wagen-; vozno kolo, vozna oprava; — 2) Fahr-, Fuhr-; vozna živina, das Zugvieh; Salomon je imel štirideset voznih konj, Dalm.; vozna cesta; vozna pošta, die Fahrpost, Cig.; vozno blago, das Frachtgut, Cig., Jan.; vozni list, der Frachtbrief, Cig., Jan., Levst. (Nauk); — vozno krdelo, die Traintruppe, DZkr.; — 3) fahrbar, schiffbar, V.-Cig., Jan.; cesta je vozna, DZ.
  2. vozẹ́vati, -am, vb. impf. zu fahren pflegen, Mik.
  3. vǫ́zgər, -gra, m. 1) der Nasenschleim, der Rotz, Cig., Mik., Erj. (Som.), Levst. (Nauk), vzhŠt.; — 2) der Schnabelzapfen bei den indianischen Hühnern, C.; — 3) die Dolde, vzhŠt.- C.; — 4) pl. vozgri, das Kürbisfleisch, vzhŠt.- C.
  4. vozgrìv, -íva, adj. rotzig, Cig., Mik., vzhŠt.
  5. vozgrı̑vəc, -vca, m. der Rotzbube, der Rotzkerl, M., vzhŠt.
  6. vozgrı̑vka, f. das Rotzmädchen, M., vzhŠt.
  7. vozgrívost, f. die Rotzigkeit, Cig.
  8. vozíca, f. 1) das Zugthier: te kobile so dobre vozice, vzhŠt.; — 2) der Schiebkarren, Rez.- C.
  9. vozìč, -íča, m. dem. voz; das Wägelchen.
  10. vozı̑čək, -čka, m. dem. vozič; das Wägelchen.
  11. vozíkati se, -am se, vb. impf. herumfahren, Zv.
  12. vozı̑łnica, f. 1) der Karren, C.; — 2) die Fahrschule, DZ.
  13. vozı̑łnik, m. eine Art Wagengerüst, Štrek.
  14. vozílọ, n. das Fahrzeug, das Fuhrwerk, Cig., Jan., Cig. (T.), C., Nov., nk.; das Fahrbetriebsmittel, DZ.; — bes. der Schubkarren, Kras.
  15. vóziti, vǫ́zim, vb. impf. fahren ( trans.); blago v. na železnico; hitro, počasi v., schnell, langsam fahren; — v. se, fahren; v. se v kočiji, na saneh, v ladji; — po zraku se v., durch die Luft schweben, Cig. (T.); lastovice se po zraku vozijo, C.
  16. vozı̑vọ, n. das Fahrgut, Jan.
  17. vȏzkati, -am, vb. impf. fahren (v otročjem govoru), Cig.
  18. vózlast, adj. knotenartig.
  19. vozlàt, -áta, adj. knotig.
  20. vozláti, -ȃm, vb. impf. mit Knoten versehen, mittelst Knoten verbinden, knoten; — klöppeln, V.-Cig.
  21. vozleníca, f. (črta) v., die Knotenlinie, Cig. (T.).
  22. vozlìč, -íča, m. dem. vozel; das Knötchen.
  23. vozlíčati, -am, vb. impf. knöteln, Cig.
  24. vozlína, f. die knotige Verknüpfung, C.; — stanični sklad živčnih vozlin, die Ganglienzellenschichte, Žnid.
  25. vozlíšče, n. der Knotenpunkt, Cig. (T.).
  26. vȏzljaj, m. die Fuhre, Dol.
  27. vozlováča, f. die Knopfraupe, Cig.
  28. vozlǫ́vka, f. die Knotenlinie, Cig. (T.).
  29. 1. vozníca, f. 1) der Fahrweg, C., Livek nad Idrijskim- Erj. (Torb.), Gor.; — 2) = dvokolesen, samotežen voziček, Žabče ( Tolm.)- Erj. (Torb.); — 3) ein Fass zum Verführen trockener Dinge, das Getreidefass, die Leite, Mur., Cig., Jan., Met.; — das Fass zum Verführen des Weines, Goriš.
  30. 2. vǫ̑znica, f. die Eingekerkerte, Npes.-Vraz.
  31. 1. vozník, m. 1) der Fuhrmann; der Kutscher; — das Wagengestirn, Cig., C.; — 2) = debel sveder za kolesa, C.; — 3) der Fahrweg, Svet. (Rok.), Goriš.
  32. 2. vǫ̑znik, m. der Gefangene, der Eingekerkerte, Mur., Volk., ogr.- Valj. (Rad).
  33. voznína, f. die Fahrgebür, das Fahrgeld; die Frachtgebür.
  34. voznolístən, -tna, adj. Frachtbrief-, DZ.
  35. voznopǫ̑štən, -tna, adj. Fahrpost-, DZ.
  36. vóznost, f. die Fahrbarkeit, Cig., Jan.
  37. vozováti, -ȗjem, vb. impf. gefangen halten: v. koga, C.
  38. vozovlàk, -vláka, m. = vlak vozov, ein Wagenzug, Cig., DZ.
  39. vozovníca, f. die Fahrkarte, Levst. (Nauk), DZ.
  40. vozȗnčək, -čka, m. das Wägelchen, Vest.
  41. vpláziti se, -plȃzim se, vb. pf. sich einschleichen, Levst. (Zb. sp.).
  42. vprę́zati, -am, vb. impf. = vpregati, einspannen.
  43. 1. vráziti, -rȃzim, vb. pf. einritzen, Cig.
  44. 2. vráziti, -im, vb. impf. knarren: nemazano kolo vrazi, Cig.; = škripati: če so slabša vrata, bolj vrazijo, Notr.; slab godec vrazi, Poh.; otrok vrazi (plärrt), Poh.
  45. vrẹmenokàz, -káza, m. der Wetteranzeiger, Sen. (Fiz.).
  46. vrẹmenoznȃnstvọ, n. die Witterungskunde, die Meteorologie, Cig., Cig. (T.).
  47. vrẹ̀z, vrẹ́za, m. der Einschnitt, Nov., ogr.- Valj. (Rad).
  48. vrẹ́zati, -rẹ̑žem, vb. pf. 1) einschneiden; v. ime v drevesno skorjo; eingravieren: v. črko v kamen; — 2) mit einer Gravierung versehen: vrezan kamen, eine Gemme, Zv.
  49. vrẹzávati, -am, vb. impf. = vrezovati; rise v. v debla, DSv.
  50. vrẹ̑zək, -zka, m. der Einschnitt, Mur.; — vrezki, Ciselierungen, DZ.
  51. vrẹzílọ, n. der Grabstichel, Cig. (T.).
  52. vrẹzováti, -ȗjem, vb. impf. ad vrezati; einschneiden; gravieren.
  53. vrẹzovȃvəc, -vca, m. der Graveur, Jan. (H.).
  54. vŕzati, -am, vb. impf. schnarren, Jan.
  55. vrzẹ̑ł, -ẹ̑li, f. 1) die Lücke in der Mauer, die Bresche, Cig., M.; vrzeli mesta Davidovega, Jap.- C.; die Zaunlücke, die Zaunöffnung, Mur., Cig., Mik., Dol.; — = prelaz 3), der Zaunsteig, C.; — die Öffnung des Hemdes auf der Brust, M.; — die Lücke ( fig.), nk.; — 2) ein lebendiger Zaun, die Hecke, Bolc, Tolm.- Erj. (Torb.).
  56. vŕzəł, -zla, adj. lückig: v. plot, ein zerstörter Zaun, V.-Cig., Rib.- Mik.
  57. vrzẹ̑la, f. = vrzel: 1) die Zaunöffnung, Kras- M., C.; vŕzẹla, Št.; — 2) ein lebendiger Zaun, die Hecke, C.; der Zaun übhpt., GBrda.
  58. vrzẹ̑last, adj. lückig, lückenhaft, Cig., UčT.
  59. vrzẹ̑łca, f. dem. vrzel, Levst. (Zb. sp.).
  60. vrzẹlják, m. der Lückenzahn, Erj. (Som.).
  61. vrzẹ́ti, -ím, vb. impf. offen stehen: duri vrzijo, C.
  62. vrzíłce, n. die Nestel, das Schnürlein, Guts.- Cig., Jarn., C.
  63. vŕzniti, vȓznem, vb. pf. öffnen, Met., Mik.; plot v., eine Zaunöffnung machen, Mur., Cig.
  64. vrzúkati, -am, vb. impf. die Thür oft auf- und zumachen, Rib.- Mik.; Kaj zmerom z vrati vrzukaš? Lašče- Levst. (Rok.).
  65. vseskọ̑z(i), adv. 1) immer, ogr.- M., C., Jsvkr.; — 2) durchaus, allgemein, Cig.
  66. vseskọ̑zən, -zna, adj. immerwährend, C.
  67. vuzȃmski, adj. = vuzemski, Navr. (Let.).
  68. vúzəm, -zma, m. 1) = velika noč, Mur., Mik., BlKr., vzhŠt.; (beseda menda pomenja toliko, kakor mesovzem, prim. mesopust, Navr. [Let.], Mik. [Et.]); — 2) rdeč majhen hrošček, ki po zimi pod snegom spi, Ščav.- Nov.
  69. vúzəmnica, f. 1) das Osterlied, Mur.; — 2) das Osterfreudenfeuer, C., vzhŠt.; vuzemnice kuriti, Vrt.
  70. vúzəmski, adj. = velikonočen, Mur., ogr.- C.
  71. vuzmę̑n, adj. = velikonočen, ogr.- C.
  72. vuzmę̑nica, f. 1) das Osterfeuer, vzhŠt.; — 2) pl. vuzmenice, nekako pecivo, C.
  73. vúzmer, adv. = zmerom, immer, ununterbrochen, Prip.- Mik.
  74. vuzmína, f. der Osterschmaus, C.
  75. vuzmı̑nəc, -nca, m. das Osterlamm, C.
  76. vvòz, -vǫ́za, m. die Einfuhr, der Import von Waren, Cig., Jan., Cig. (T.), nk.; vvoz in izvoz, DZ.; prepovedan, odprt v., DZ.
  77. vvozarína, f. der Einfuhrzoll, DZ.
  78. vvǫ́zən, -zna, adj. Einfuhr-, Import-, Cig., Jan., Cig. (T.).
  79. vvozník, m. der Importeur, Cig., DZ.
  80. vvoznína, f. der Einfuhrzoll, Cig. (T.), DZ., nk.
  81. vz-, I. praep. c. acc. an — hinauf, le kot ostanek v adverbijih, n. pr. vbreg ( nam. vz(breg)), navzgor (iz: na-vz-goro); — II. praef. 1) pomenja premikanje navzgor: empor-; vzdigniti, vzhajati, zrasti (vzrasti); — 2) začetek premikanja: steči (vzteči), zdirjati (vzdirjati) po cesti; — 3) dela iz nedovršnih glagolov dovršne: zbati se (vzbati se); — (navadno se začenjajo besede le s s, z ali v, ker se je polna oblika obrusila; novejši pisatelji pišejo v mnogih slučajih polno obliko).
  82. vzȃd, adv. nach rückwärts, M.
  83. vzȃdi, adv. hinten, rückwärts, jvzhŠt.
  84. vzaję́mən, -mna, adj. wechselseitig, gegenseitig, Cig., Jan., nk.; vzaję̑mni pojmi, Wechselbegriffe, Cig. (T.); — po drugih slov. jezikih.
  85. vzaję́mnost, f. die Wechselseitigkeit, die Gegenseitigkeit, Cig., Jan., nk.; — prim. vzajemen.
  86. vzaję̑mstvọ, n. das Wechselverhältnis, Cig. (T.); — prim. vzajemen.
  87. vzajmílọ, n. der Lehnsatz ( math.), Cig. (T.); — prim. vzajmiti.
  88. vzájmiti, -im, vb. pf. entlehnen ( math.), Cig. (T.); = hs.
  89. vzájti, vzájdem, vb. pf. = vziti, Jan. (H.).
  90. vzámən, -mna, adj. = vuzemski: vzamna nedelja, Dutovlje (Kras)- Navr. (Let.).
  91. vzȃre, f. pl. die Ackerwende, Gor.- Erj. (Torb.).
  92. vzbáti se, vzbojím se, vb. pf. = zbati se, C., Z., nk.
  93. vzbẹ́gniti, -bẹ̑gnem, vb. pf. = zbegniti; von einem Vertrag, Handel abstehen, C.
  94. vzbíbati, -am, vb. pf. vzbiban, flutbewegt, wogend: vzbibano morje, Cig., SlN.
  95. vzbobnẹ́ti, -ím, vb. pf. anschwellen, auflaufen: grah je vzbobnel, rekše, od mokrote se je napel in potem nekako zatohnel, da uže ni dober v jed, Lašče- Erj. (Torb.).
  96. vzbóčiti se, -bǫ́čim se, vb. pf. convex werden, Zv.; roženica se vzboči, Žnid.
  97. vzbǫ̑čki, adv. nach der Seite liegend, C.
  98. vzbókəł, -kla, adj. gekrümmt, convex, Žnid.
  99. vzbókniti se, -bǫ̑knem se, vb. pf. = vzbočiti se; vzboknjen, convex, Levst. (Cest.).
  100. vzbolẹ́ti, -ím, vb. pf. = zboleti, erkranken, nk.

   16.901 17.001 17.101 17.201 17.301 17.401 17.501 17.601 17.701 17.801  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA