Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

z (17.301-17.400)

  1. vę̑zba, f. das Binden, Cig., Jan., Mik.
  2. 1. vèzda, adv. = zdaj, jetzt, Habd.- Mik., ogr.- kajk.- Mik.; do vezda, od vezda, Habd.- Mik.
  3. 2. vezda, adv. immer, ogr.- C.; — prim. hs. vazda.
  4. vèzdaj, adv. = 1. vezda, zdaj, ogr.- C.
  5. vèzdanji, adj. = zdanji, C.
  6. vèzdar, adv. = 1. vezda, ogr.- C.
  7. vèzdašnji, adj. = vezdanji, Habd.- Mik., ogr.- C.
  8. vę̑zəc, -zca, m. 1) der Hafenbinder, jvzhŠt.; — 2) der Sticker, DZ., nk.
  9. vę̑zək, -zka, m. 1) das Band ( anat.), Cig., Jan.; — 2) das Bindezeichen, das Abtheilungszeichen, C.
  10. vẹ́zəł, -zla, adj. umgestürzt: v. lonec, Rib.- M.
  11. vezẹ̑la, f. die Waldrebe (clematis vitalba), Tuš. (R.).
  12. vezẹ̑lje, n. 1) der Bindbast, das Bandwerk, Cig.; — 2) die Waldrebe (clematis vitalba), Jan., Mik., Ravn.- M., pri Fari ( Notr.)- Štrek. (LjZv.).
  13. vezẹ̑ljevica, f. = vezelje 2), pri Fari- Štrek. (LjZv.).
  14. və̀zəm, -zma, m. = vazem, vuzem, Ostern, die Osterzeit, C., BlKr.
  15. vę́zən, -zna, adj. 1) Binde-: vę̑zni tram, der Bindebalken, Cig.; vezni samoglasnik, der Bindevocal ( gramm.), Cig. (T.); — 2) bündig, verbindlich, Mur., Cig.; — 3) fest zusammenhangend: vezna prst, Ip.
  16. vezenína, f. die Stickware, DZ.; — prim. vesti (vezem).
  17. vę́zenje, n. das Sticken, die Stickerei, Cig., Jan., nk.; — hs.
  18. vezẹ́ti, -ím, vb. impf. stecken ( z. B. im Morast), Jan.
  19. vezẹ́vati, -am, vb. impf. zu binden pflegen, Zemon (Notr.)- Erj. (Torb.).
  20. vezíca, f. črta vezica, die Verbindungslinie, Cig. (T.).
  21. vę̑zič, m. dem. vez; eine Art Ulme, Za Muro- C. ( Vest.).
  22. vę̑zih, m. der Docht, Notr.- Cig., Jan.
  23. vezíka, f. die Korb- oder Bandweide (salix viminalis), C.
  24. vezíkovəc, -vca, m. der Bandweidenbaum, C.
  25. vezíkovina, f. die Bandweide, das Bandweidenholz, C.
  26. vezíłən, -łna, adj. 1) zum Binden gehörig, Bind-: vezı̑łnọ ličje, der Bindbast, Cig.; — 2) zum Sticken gehörig, Stick-: vezilni vzorec, das Stickmuster, Cig.
  27. vezílja, f. die Stickerin, Cig.; — hs.
  28. vezı̑łka, f. = potica v vezilo podarjena, Svet. (Rok.), Dol.
  29. vezı̑łnica, f. 1) der Bindfaden, Škrinj.- Valj. (Rad); — 2) die Stickmaschine, DZ.
  30. vezílọ, n. 1) das Bindemittel, das Band, Mur., Cig., Jan., Mik., DZ.; Vezilo vseh polkov, Po mokrem ti bom, Vod. (Pes.); — 2) das Angebinde, das Geschenk zum Geburts- oder Namenstage; dati komu kaj za vezilo; — 3) der Kopfputz der Braut, Cig., Rib.- M.; — 4) die Stickerei, Cig., Jan.
  31. vezīr, -rja, m. turški dostojanstvenik, der Vezier; veliki v., der Großvezier.
  32. vezíšče, n. der Verbindungspunkt, Cig. (T.).
  33. vezı̑tba, f. = vezatva, Cig.
  34. vezı̑təv, -tve, f. = vezatev, Mur., Cig., Volk.- M.
  35. vezı̑vọ, n. 1) das Bindegewebe, Cig. (T.); koščeno v., das Knochengewebe, Erj. (Som.); — 2) das Stickgarn, das Stickwerk, Jan. (H.).
  36. vezljìv, -íva, adj. fest zusammenhangend: vezljiva zemlja, Nov., Bes.
  37. vəzmováti, -ȗjem, vb. impf. das Osterfest feiern, BlKr.
  38. veznẹ́ti, -ím, vb. impf. vezni, es zieht ins Herbe, Cig.
  39. vę̑znica, f. 1) der Bandbalken, Levst. (Cest.); — 2) die Bindehaut, Cig., DZ.; očesna v., Cig.; — 3) črta veznica, die Verbindungslinie, Cig. (T.), Žnid.
  40. vę̑znik, m. 1) das Bindewort, Mur., Cig., Levst. (Sl. Spr.); — 2) das Gebinde (bei Zimmerleuten), Cig. ( Jan.); tudi: vezník.
  41. veznína, f. der Bindelohn, Cig.; — der Buchbinderlohn, Cig., Jan., nk.
  42. 1. vę́zniti, vę̑znem, vb. pf. stecken bleiben, Mur., Jan., Mik., C.; ( z. B. in einem Moraste), Mur.; v blatu sem veznil, vzhŠt.; = v. se, M.; svinja se je veznila, n. pr. noga ji je kje obtičala, da ne more z mesta, jvzhŠt.; jed se je veznila = zastala je v grlu, da ne more ni naprej ni nazaj, BlKr.
  43. 2. vẹ́zniti, -nem, vb. pf. umstürzen: v. posodo, M.
  44. vę́znost, f. die Bündigkeit, Mur., Cig.
  45. vezováti, -ȗjem, vb. impf. v. koga, den Namenstag jemandes mit Gratulationen, Angebinden, Festgelagen u. dgl. feiern.
  46. vezovȃvəc, -vca, m. kdor koga vezuje; — der Gratulant, Jan.
  47. vę́zovina, f. das Ulmenholz, C.
  48. vgnẹ́zditi se, -im se, vb. pf. sich einnisten, Mur., Cig., Jan., nk.; (po nem.).
  49. vgozdíti, -ím, vb. pf. einkeilen; vgozdil je v zemljo štiri stebre pokončnike, Jurč.; — einschieben, M.; v. stavek, Levst. (Zb. sp.).
  50. vgrę́zniti, -grę̑znem, vb. pf. einsinken: v blato v., Erj. (Izb. sp.); = v. se, Jan. (H.).
  51. vgrízati, -am, vb. impf. ad vgrizniti, Cig.
  52. vgrízniti, -grı̑znem, vb. pf. hineinbeißen, Cig., Jan.; — v. se, sich einbeißen, Cig.
  53. vgrizováti, -ȗjem, vb. impf. ad vgrizniti, Jan.
  54. vı̑dez, m. 1) die Sicht, Jan.; sivec je že malo preveč rebra na očiten videz stavil, Jurč.; na v. postaviti, ersichtlich machen, DZ.; obrazne kosti so stale posebno na videz, Jurč.; — das Aussehen: slab v. imeti, Jurč.; — 2) der Schein, der Anschein, Mur., Cig., Jan., Cig. (T.), Mik.; ne sodim po videzu, Ravn.; na videz, zum Schein.
  55. vı̑dezən, -zna, adj. scheinbar, Cig., Jan., Cig. (T.), C.
  56. vı̑deznost, f. die Scheinbarkeit, Cig., Jan., Cig. (T.).
  57. vinǫ́raz, m. (pravilno nam. noraz), das Rebenmesser, Valj. (Rad).
  58. virtuōz, m. izvrstnik (v glasbi), der Virtuos.
  59. virtuōzən, -zna, adj. virtuos.
  60. virtuōznost, f. die Virtuosität.
  61. vı̑tez, m. 1) der Ritter; — 2) der Streiter, der Kriegsknecht, der Soldat, ogr.- M.; — vitę́z, ogr.- Valj. (Rad).
  62. vı̑tezinja, f. = junakinja, Cig., Jan.
  63. vitezováti se, -ȗjem se, vb. impf. 1) Ritter sein, (-ževati se) Cig.; — 2) kämpfen, ogr.- M.
  64. víza, f. der Hausen (accipenser huso), Guts.- Cig., Jan., Mur., Mik., Erj. (Ž.).
  65. vı̑zbəc, -zbəca, m. die Zippammer, der Kripper (emberiza cia), Cig., Frey. (F.).
  66. vízena, f., Frey. (F.), pogl. viza.
  67. vizína, f. = vizovina, Dict., Hip. (Orb.).
  68. vizīta, f. obisk, poset, die Visite.
  69. vizītən, -tna, adj. Visiten-.
  70. vizītnica, f. die Visitkarte, nk.
  71. vı̑zji, adj. Hausen-, Cig., Jan.; v. mehur, die Hausenblase, Cig., Jan.; ( prim. ribji klej).
  72. vīzmut, m. = bizmut, der Wismut.
  73. vízovina, f. das Hausenfleisch, Mur., Jan.
  74. vladoznȃnstvọ, n. die Politik, Jan.
  75. vlagokàz, -káza, m. das Hygroskop, Cig. (T.).
  76. vlízati se, -žem se, vb. pf. sich einschmeicheln: v. se komu, Cig.
  77. vmúzniti se, -mȗznem se, vb. pf. sich einschleichen, Jan. (H.), ZgD.
  78. vnebọ̑vzetje, n. die Aufnahme in den Himmel.
  79. vnı̑z, adv. abwärts, Jan. (H.).
  80. vobráziti, -rȃzim, vb. pf. sich etwas vorstellen, einbilden, h. t.- Cig. (T.), C.; — rus.
  81. vodokàz, -káza, m. eine hydrographische Karte, h. t.- Cig. (T.).
  82. vojnoznȃnstvọ, n. die Kriegswissenschaft, Jan. (H.).
  83. vọ̑z, -ȃ, m. 1) der Wagen; parni v., der Dampfwagen; železnični v., der Einsenbahnwaggon; oskrbeti, najeti voz, eine Fuhre besorgen, aufnehmen, voz sena, eine Fuhre Heu; — mali, veliki voz, der kleine, der große Bär ( astr.); koroški v., der große Bär, Postojna- Erj. (Torb.), Štrek.; = Martinov voz, Goriška ok.- Erj. (Torb.); — 2) der Schemel in den Sägemühlen, das Gestell, auf welchem der Sägeblock liegt, V.-Cig., Št.; — 3) Elijev v., der Rittersporn (delphinium consolida), Skrilje pod Čavnom- Erj. (Torb.).
  84. vǫ̑z, -ı̑, f. das Band, Mik.
  85. vǫ́za, f. 1) das Band, Cig., C., Vas Krn- Erj. (Torb.); Pripaše svetlo sabljico, Na sablji vozo rudečo, Npes.- Vod. (Pes.); das Haarflechtenband: Se dvoje kit mu dol obes', In tudi lepa voza vmes, Npes.-K.; die Schnur, C.; — die Angelschnur, Cig.; — 2) der Kerker, Meg., Mur., Št.- Cig., C., Mik., Trub., Dalm., Kast., ogr., kajk.- Valj. (Rad), vzhŠt.; V vozo so me d'jali, Noter v hudo temnico, Npes.-Vraz; v vozo priti, Slom.
  86. vozáč, m. der Fuhrmann, Mur., Cig., Danj.- M.
  87. vozȃł, -ȃla, m. = vozel, der Knoten.
  88. vozȃlast, adj. = vozlast; knotig: vozalasta nit, Dol.
  89. vozár, -rja, m. der Fuhrmann, Cig., Jan.; ( astr.), Cig. (T.).
  90. vozȃra, f. die Querfurche, V.-Cig.; — das Stück Feld längs der Ackerbreite, Mik.; = pl. vozare, Kr.- Valj. (Rad); — prim. vzare, zara.
  91. vozarína, f. die Fuhrgebür, die Frachtgebür, DZ.
  92. vozáriti, -ȃrim, vb. impf. Fuhrmann sein, das Fuhrgewerbe betreiben, herumfahren ( trans.); za Marije Terezije vozarili so naši vozniki mnogo na Dunaj, Solnograško ..., Navr. (Let.); — v. se, viel herumfahren ( intr.).
  93. vozárjenje, n. das Fuhrmannsgewerbe; — das Herumfahren; z vozarjenjem veliko denarja zapraviti.
  94. vozȃrstvọ, n. das Fuhrwesen, Cig., DZ.; — das Frachtfuhrwerk, DZ.
  95. vozȃtaj, m. der Fuhrmann, Met., Jarn., Mur., Mik.; vozatȃj, Levst. (Zb. sp.).
  96. vozȃtajstvọ, n. das Fuhrwesen, DZ.
  97. vózəc, -zca, m. 1) das Zugthier, Raič ( SlN.); bes. das Fuhr- o. Zugpferd, vzhŠt.- C.; — 2) vọ̑zəc, dem. voz; das Wägelchen.
  98. vọ̑zək, -zka, m. dem. voz; das Wägelchen.
  99. vózəł, -zla, m. der Knoten; v. narediti; — vozel najti, ein Haar in etwas finden, Cig.
  100. vozəm, -zma, m., Cig., pogl. vazem, vuzem.

   16.801 16.901 17.001 17.101 17.201 17.301 17.401 17.501 17.601 17.701  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA