z (17.001-17.100)

17001. srẹdzímski, adj. zur Mitte des Winters gehörig, Mur.
17002. stanjúzati, -am, vb. pf. zerdrücken, dünn pressen, C.
17003. starinoznȃnəc, -nca, m. der Archäolog, Jan.
17004. starinoznȃnski, adj. archäologisch, Jan.
17005. starinoznȃnstvọ, n. die Archäologie, Jan.
17006. starozakǫ́nski, adj. alttestamentlich, Jan.
17007. staroznàn, -znána, adj. altbekannt, Mur., Cig.
17008. stəklorẹ̀z, -rẹ́za, m. = steklorezec, Cig.
17009. stəklorẹ̑zəc, -zca, m. der Glasschneider, Jan.
17010. stəzà, f. der Fußweg; rajši po stezi, nego po cesti; "po stezì, po stezì!" kliče prepelica po polju hodečim, Gor.- Levst. (Rok.); vlačugarska s., der Ziehweg (an einem Flusse), der Treppelweg, V.-Cig.; = vlačilna s., Jan. (H.); (po stazi, Levst. [Zb. sp.], gen. pl. stáz [poleg: stəzá, stəzí], Cv.).
17011. stę́zati, -am, vb. impf. ad stegniti; pogl. iztezati.
17012. stəzdà, f. = steza, Guts., Mur., Jan., C., Rož.- Kres.
17013. stəzíca, f. dem. steza: tudi: stəzicà, Valj. (Rad).
17014. stəzíčica, f. dem. stezica; Leži, leži stezičica, Npes.-K.
17015. stəzína, f. = steza, BlKr.; pos. = steza poleg kolovozov po gozdu, Lašče- Levst. (Rok.).
17016. stojezíčən, -čna, adj. hundertzüngig, Cig.
17017. strahopəzdljìv, -íva, adj. furchtsam, feige (preprosto).
17018. strẹ́za, f. das Bartläppchen, der Lappen (der Ziege), Jan.
17019. strẹ́zati, -am, vb. impf. = streči 8): accompagnieren (in der Musik), Cig.; — s. se = streči se: da se bo služba pravočasno strezala, zum Zwecke des rechtzeitigen Ineinandergreifens des Betriebes, DZ.
17020. strẹ́zən, -zna, adj. = trezen, nüchtern, Jan., Skal.- Let., Ravn.- Mik.
17021. strẹ́zəv, -zva, adj. = trezev, nüchtern, Schönl.; (-ziv, Meg.; -zav, Temljine [ Tolm.]- Štrek. [LjZv.]; -zəł, Z., Jsvkr.).
17022. strẹ́zljiv, adj. = trezen, Mur.
17023. strẹ́zniti, -im, vb. pf. = iztrezniti.
17024. strẹ́znost, f. = treznost, Kast.
17025. strẹ́zvati, -am, vb. pf. nüchtern machen, s. se, nüchtern werden, Dol.; kaj čisto naglega strezva (-zova) človeka, Jurč.; — pogl. iztrezvati.
17026. strẹ́zviti, -im, vb. pf. = iztrezviti, Cig.
17027. strojeznȃnstvọ, n. die Maschinenkunde, DZ.
17028. strujekàz, -káza, m. das Rheoskop, Cig. (T.).
17029. strupoznȃnstvọ, n. die Giftkunde, Jan.
17030. suhomrázica, f. trockene Kälte, Cig.; offener Frost, Cig.
17031. suhozę̑məc, -mca, m. der Landbewohner (im Gegensatz zum Seemann), Cig. (T.).
17032. suhozę̑məljski, adj. = suhozemski, DZkr.
17033. suhozẹ́mski, adj. festländisch, Land-: suhozemske živali, Erj. ( LjZv.).
17034. suzána, f., KrGora, pogl. 1. slezena.
17035. súzena, f., Z., pogl. 1. slezena.
17036. suzerēnstvọ, n. nadvladarstvo, die Souzeränität, Cig. (T.).
17037. svetinjerẹ̑zəc, -zca, m. der Medailleur, Jan.
17038. svẹtlozelèn, -éna, adj. hellgrün.
17039. svẹtloznȃnski, adj. optisch, Jan.
17040. svẹtloznȃnstvọ, n. die Optik, Jan.
17041. svẹtokàz, -káza, m. 1) die Weltkarte, Cig. (T.); — 2) das Kosmorama, Cig. (T.).
17042. svẹtozòr, -zóra, m. die Weltschau, das Kosmorama, Jan., Cig. (T.).
17043. svinjerẹ̀z, -rẹ́za, m. = rezar, der Sauschneider, Cig.
17044. svinjerẹ̑zəc, -zca, m. = rezar, der Sauschneider, Jan.
17045. svı̑z, m. = svizec, C.
17046. svízati, -am, vb. impf. = žvižgati, Dol.
17047. svı̑zəc, -zca, m. das Alpen-Murmelthier (arctomys marmotta), Jan., Erj. (Ž.).
17048. svízniti, svı̑znem, vb. pf. = zažvižgati, Dol.
17049. šarokàz, -káza, m. das Spectroskop, h. t.- Cig. (T.).
17050. ščrbozòb, -zǫ́ba, adj. zahnlückig, C.
17051. šematīzəm, -zma, m. imenik, der Schematismus.
17052. šesterozlǫ́žən, -žna, adj. sechssilbig, Cig., Jan.
17053. šesterozòb, -zǫ́ba, adj. sechszähnig, Cig., Jan.
17054. škoporẹ̑zəc, -zca, m. der Strohschneider, der Häckerlingsschneider, Cig.
17055. škoporẹ́zən, -zna, adj. Häckerling-, Strohschneide-: škoporẹ̑zna kosa, Cig.
17056. škoporẹ̑znica, f. die Strohschneidemaschine, die Häckerlingsbank, Cig., C., Nov., Kr.- Valj. (Rad).
17057. škoporẹ̑znik, m. = škoporezec, Cig.
17058. škrbozòb, -zǫ́ba, m. neka rastlina, svinjam dobra piča, menda: die Kratzdistel (cirsium erisithales), Spodnja Idrija- Erj. (Torb.).
17059. škrbozòb, -zǫ́ba, adj. zahnlückig, Jan.
17060. škrbozǫ̑bəc, -bca, m. der Zahnlückige, Dict.
17061. škrbozǫ̑bnica, f. die Zahnlückige, Jan. (H.).
17062. škrbozǫ̑bnik, m. = škrbozobec, Guts.- Cig.
17063. škrnę̑vza, f. = slab, nenabrušen nož, Polj.
17064. škrnę̑vzati, -am, vb. impf. = s škrnevzo rezati, Polj.; — schnitzeln, Polj.
17065. škrzǫ̑bica, f. der Rainkohl (lampsana), C.; — nam. škrbozobica (?), C.; — prim. škrbinka.
17066. šlẹ́za, f., Trub.; pogl. žleza.
17067. štirizlǫ́žən, -žna, adj. viersilbig, Jan., nk.
17068. štirizòb, -zǫ́ba, adj. vierzähnig, Mur.; — vierzackig, Mur.
17069. štirizobàt, -áta, adj. = štirizob, Mur.
17070. štirizǫ̑bnica, f. = mlada žival, ki ima uže štiri zobe, C.
17071. šumolẹ̑za, f. = samolezga, zimolez, kostenika, C.
17072. šupljezǫ̑bnica, f. der Hohlzahn (galeopsis versicolor), Vrt.
17073. tamúzati, -am, vb. impf. leicht schlagen, Z.
17074. tamúzniti, -ȗznem, vb. pf. einen leichten Schlag versetzen, Jan. (H.).
17075. tantúzati, -am, vb. impf. = mečkati, hinter dem Berge halten, Hal.- C.
17076. telázast, adj. plump, Guts.
17077. təmnozelèn, -éna, adj. dunkelgrün.
17078. tendencijōzən, -zna, adj. nameren, tendenziös.
17079. tẹnjekàz, -káza, m. der Schattenzeiger, Jan. (H.).
17080. terorīzəm, -zma, m. das Schreckenssystem, der Terrorismus.
17081. 1. tę́za, f. 1) die Folter, die Tortur, Cig., Jan.; — 2) die Folterbank: na tezo razpeti, ZgD.; na tezo dejati, Cig., Jan.; — das Reck, DZ.; — 3) die Anfechtung, die Lust, Mur., Mik.
17082. 2. tēza, f. spust, die Thesis (metr.), stavek, die These ( phil.), Cig. (T.).
17083. 3. tę̑za, f. der Vogelherd, Cig., C., Štrek.; — iz it. tesa.
17084. tezȃj, m. der Zug ( z. B. mit der Feder), C., Z.
17085. tezȃłnica, f. die Folterbank, Cig., Jan., C., Burg. (Rok.); na tezalnico dejati koga, nk.
17086. tezȃłnik, m. der Radehaken der Schmiede, Cig.; — natezalnik.
17087. tezálọ, n. ein Werkzeug zum Strecken, die Strecke, Jan.
17088. tę́zati, -zam, -žem, vb. impf. ziehen, recken, Mur., Jan.; bei den Haaren ziehen, Mur., vzhŠt.; teže me (pri česanju), V.-Cig.; lasi in brado t., Dalm.; Gospoda Boga bijejo, težejo, Trub.; težeta in bijeta se, sie raufen und schlagen sich, Krelj; malo jih je v takem zakonu, v katerem bi se ne kregali, ne tezali ino ne bili, Dalm.; — foltern, Jan., M., Burg. (Rok.); — besede t., im Reden die Worte ziehen, V.-Cig.; — anfechten, Mur., Mik.
17089. toāza, f. francoski seženj, die Toise, ( math.), Cig. (T.).
17090. tonzūra, f. izstrižen krožec na duhovniški glavi, die Tonsur.
17091. toplokàz, -káza, m. das Thermoskop, Cig. (T.).
17092. tozdàčka, adv. = todi, ravnokar, soeben, vzhŠt.- C.
17093. tozdàka, adv. = tozdačka, vzhŠt.- C.
17094. tozę̑məc, -mca, m. der Inländer, Cig. (T.).
17095. tozę̑mski, adj. inländisch, Cig. (T.), DZ.
17096. tozę̑mstvọ, n. das Inland, DZ.
17097. trabúza, f. die Plaudertasche, Mur., Z.
17098. trabúzati, -am, vb. impf. = trabljati, C., Z.
17099. trabúzgati, -am, vb. impf. = trabljati, Andr.
17100. trabuzljáti, -ȃm, vb. impf. = trabljati, Ig, Gor.

   16.501 16.601 16.701 16.801 16.901 17.001 17.101 17.201 17.301 17.401  

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani