Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

z (16.901-17.000)

  1. socialīzəm, -zma, m. prizadevanje izboljšati razmere človeške družbe po določenih načelih, der Socialismus.
  2. sodnjezdravnı̑ški, adj. gerichtsärztlich, Cig.
  3. sofīzəm, -zma, m. varav sklep, lažen izvod, das Sophisma, Cig. (T.), nk.
  4. sojẹ̑zdəc, -zdəca, m. der Reitgefährte, Cig.
  5. sojẹ̑zdnik, m. = sojezdec, Cig.
  6. soknę̑z, m. der Mitfürst, der Theilfürst, Cig. (T.).
  7. sokozbı̑rnica, f. das Saftsammelgefäß, DZ.
  8. sółza, f. 1) die Thräne; solze točiti, pretakati, prelivati, Thränen vergießen; solze mi zalivajo oči, die Augen gehen mir über; solze so ga polile, solze so se mu ulile, udrle, er brach in Thränen aus; solzo s solzo pobijati, in Thränen schwimmen, Npes.- Cig.; solze si brisati, sich die Thränen abtrocknen; solze piti, Thränen verursachen: strašno je, kadar otroci tako solze pijejo staršem, Ravn.; to niso mačje solze = das ist keine Kleinigkeit; — 2) device Marije solze, das Gipskraut (gipsophila muralis), Josch.
  9. sołzȃnj, m. eine nasse Ader auf Äckern, die Wassergalle, Notr., (solzaj) Cig.
  10. sołzȃnjast, adj. wassergallig, Cig.
  11. sołzàv, -áva, adj. bethränt, thränenvoll, Jan., ogr.- C.
  12. sółzən, -zna, adj. thränenbenetzt, thränenvoll, Thränen-; solzne oči imeti, Thränen in den Augen haben; vsa solzna je šla; v tej solzni dolini, in diesem Thal der Thränen; solzni kruh, das Thränenbrot, Cig., Trub.; solzna kost, das Thränenbein, Cig.
  13. 1. sołzę̑na, f., Vod. (Izb. sp.), pogl. 1. slezena.
  14. 2. sołzę̑na, f. die Käsepappel, Cig.; pogl. 2. slezena.
  15. sołzẹ̑nje, n. das Sickern; — očesno solzenje, das Augentriefen, Cig.
  16. sołzẹ́ti, -ím, vb. impf. spärlich oder tropfenweise rinnen, sickern, Cig., Jan., Mik.; kri mi iz nosa solzi, Cig.; voda solzi iz studenca, Notr.; voda solzi iz zemlje po travniku, Kr.; muzga iz drevesa solzi, Pirc; — sich mit Tropfen spärlich bedecken, thränen, Mur., Cig., Jan.; trta solzi, die Rebe thränt, Cig., Dol.; okna solzijo, die Fenster laufen an, Cig.
  17. sołzíca, f. dem. solza; 1) die Thräne; — 2) das Maiglöckchen (convallaria maialis), Jan., Ročinj- Erj. (Torb.); tudi: das Perlgras (melica), C., Tuš. (R.); — solzice device Marije, das Zittergras (briza media), Tuš. (R.), C.; tudi: das Rispengras (poa annua), Cig., C.
  18. sołzíti, -ím, vb. impf. 1) bethränen, Cig.; — 2) thränen, Thränen vergießen, Guts., Jarn.; nav. s. se, Mur., nk.
  19. sołzìv, -íva, adj. augentriefig, Jan.
  20. sołzı̑vka, f. die Thränenfistel, Jan.
  21. sȏłznat, adj. voll Thränen, Mur.; solznato oko, Z.
  22. sȏłznica, f. das Thränenbein, Cig. (T.), Erj. (Som., Ž.).
  23. sȏłznik, m. der Thränengang, Cig.
  24. sołzorósən, -sna, adj. thränenbethaut, Str.
  25. sołzotòk, -tǫ́ka, m. der Thränenfluss, Jan.
  26. sołzovòd, -vǫ́da, m. der Thränengang, Erj. (Som.).
  27. somnambulīzəm, -zma, m. snohoja, der Somnambulismus, Cig. (T.).
  28. sǫ́praznik, m. ein nicht gebotener Feiertag, ein Halbfeiertag, Cig., Jan., Cv., Dol., jvzhŠt.
  29. sorazbǫ̑jnik, m. der Miträuber, Cig.
  30. sorazdẹ̑łba, f. die Nebeneintheilung (condivisio), Cig. (T.).
  31. sorazmę́rən, -rna, adj. proportional, proportioniert, Cig. (T.), Žnid., nk.
  32. sorazmę̑rje, n. die Gleichheit von Verhältnissen, die Proportion, Cig. (T.), Cel. (Ar.); s. razrešiti, eine Proportion auflösen, Cel. (Ar.).
  33. sorazmę̑rnica, f. die Proportionale, Cig. (T.), Cel. (Ar.).
  34. sorazmę́rnost, f. die Proportionalität, Cig. (T.).
  35. sozaklèp, -klę́pa, m. die Mitsperre, Cig., DZ.
  36. sozaložník, m. der Niederlagsverwandte, Cig.; — der Mitverleger, nk.
  37. sozarọ̑tnik, m. der Mitverschworene, nk.
  38. sozatǫ́ženəc, -nca, m. der Mitangeklagte, Jan., C., nk.
  39. sozatǫ́ženka, f. die Mitangeklagte, Cig., Jan., nk.
  40. sozavę́zanəc, -nca, m. der Mitverpflichtete, der Pflichtgenosse, Cig.
  41. sozemljàn, -ána, m. der Erdgefährte, der Mitbewohner der Erde, Cig., Zora.
  42. sozę̑mlje, n. der Länderbestand, h. t.- Cig. (T.).
  43. sozı̑mka, f. die Isochimene ( geogr.), h. t.- Cig. (T.).
  44. sozločı̑nəc, -nca, m. der Mitverbrecher, Jan. (H.).
  45. sozločı̑nka, f. die Mitverbrecherin, Jan. (H.).
  46. soznáčən, -čna, adj. synonymisch, Cig. (T.); — češ.
  47. soznȃčnica, f. das Synonymum, Cig. (T.).
  48. sozvẹ̑zdje, n. das Sternbild, Cig., Jan., Cig. (T.), Jes.
  49. sozvǫ̑čje, n. der Gleichklang, die Harmonie, Cig. (T.); — rus.
  50. sozvǫ̑k, m. der Accord (in der Tonkunst), Cig. (T.).
  51. spáziti, -pȃzim, vb. pf. gewahr werden, bemerken, dahinterkommen, Mur., Cig., Jan., Cig. (T.), C., Raič ( Glas.); kristijanov pri službi božji niso tako lehko spazili, Burg.; — abmerken, ablauern, abgucken, Cig., Jan.
  52. spazováti, -ȗjem, vb. impf. ad spaziti, Cig.
  53. spəzdẹ́ti se, -ím se, vb. pf. fisten.
  54. spə̀zdniti se, -nem se, vb. pf. = spezdeti se, Z., jvzhŠt., Dol.
  55. splàz, adv. insgesammt, überhaupt, Cig., Jan.; vsi s., alle miteinander, vse splaz, alles insgesammt, Cig.
  56. splȃzi, adv. 1) = splaz, vse vprek, in Bausch und Bogen, Tolm.- Erj. (Torb.); — 2) beinahe, Cirkno, Temljine ( Tolm.)- Štrek. (LjZv.); — ungefähr: splazi toliko jih je bilo, Kanal, Koborid ( Goriš.).
  57. spláziti se, -plȃzim se, vb. pf. kletternd, schlüpfend gelangen, verschliefen; deček se splazi na drevo, skozi luknjo; ( nam. vzp-).
  58. splȃzom, adv. haufenweise, scharenweise, Dict.; splazom skupaj plavajo, Hip. (Orb.).
  59. splȃzoma, adv. = splazi; im ganzen, zusammengenommen, C.; vsi s., DZ.; koliko je plačati? — splazoma 500 rubljev, Vrt.
  60. 1. splẹ̑zati, -zam, -žem, vb. pf. herabklettern: s. z drevesa, Cig.
  61. 2. splẹ̑zati, -zam, -žem, vb. pf. hinaufklettern, kletternd gelangen; na drevo s.; s. črez zid; ( nam. vzp-).
  62. spółza, f. = polza pri vozu, C.
  63. spółzək, -zka, adj. = polzek, Cig., Jan., C., Mik., Kr.; denar ima spolzek rep, Glas.
  64. spółzəł, -zla, adj. = polzek: spolzlo je, es gleitet, Cig., Jan.
  65. społzẹ́ti, -ím, vb. impf. = polzeti, Dict., Cig., Ig (Dol.), Gor.
  66. społzẹ́vati, -am, vb. impf. dahin gleiten: po zemlji so spolzevale sence, SlN.
  67. społzkọ̑st, f. = polzkost, Cig.
  68. spółzniti, -pȏłznem, vb. pf. 1) ausgleiten, Cig.; — spolznilo mi je, ich bin ausgerutscht, Cig.; — entgleiten, Cig., Mik.; — 2) s. se = spolzniti, ausgleiten, Cig., Jan., Štrek.
  69. społzováti, -ȗjem, vb. impf. ad spolzniti, Jan.
  70. sporazȗm, m. die Verständigung, das Einverständnis, Cig. (T.), nk.
  71. sporazȗmək, -mka, m. das Einverständnis, C., nk.
  72. sporazumẹ́ti se, -ẹ̑jem (-ẹ̑m) se, vb. pf. sich verständigen, nk.; upam, da se sporazumejemo, Cv.
  73. sporazumẹ́vati se, -am se, vb. impf. ad sporazumeti se; s. se s kom, mit jemandem sich zu verständigen suchen, nk.; — im Einverständnisse sein, sich vertragen; z vsem svetom se je lahko sporazumevala, Jurč.
  74. sporazúmiti se, -im se, vb. pf. = sporazumeti se, nk.
  75. sporazumljìv, -íva, adj. verständnisinnig: sporazumljivo namigniti komu, LjZv.
  76. spozábiti se, -im se, vb. pf., pogl. izpozabiti se.
  77. spoznȃnjce, n. dem. spoznanje; za spoznanjce, um eine Kleinigkeit, Tolm.
  78. spoznȃnje, n. 1) die Erkenntnis; — za s. manjši, um ein Geringes kleiner; — nima spoznanja, er kennt keine Erkenntlichkeit, Svet. (Rok.); — 2) = priznanje, das Geständnis, Cig., Jan.
  79. spoznátən, -tna, adj. erkennbar, Cig. (T.), UčT.
  80. spoznȃtəv, -tve, f. 1) die Erkenntnis, Mur., Cig., Jan.; s. samega sebe, Z.; — 2) die Anerkennung, (-tva) Cig.; das Bekenntnis, Jan.; s. sv. vere, das Glaubensbekenntnis, Jan.
  81. spoznáti, -znȃm, vb. pf. 1) erkennen; wiedererkennen: nisem te več spoznal, tako si se izpremenil; po obleki koga s.; pismo s., eine Urkunde agnoscieren, Cig.; — wahrnehmen: na očeh s., an den Augen ansehen; iz pisem s.; — kennen lernen: do dobrega s. koga, einen ausstudieren, Cig.; s. samega sebe; s. se s kom, mit jemandem bekannt werden, Mur., Cig.; — zur Erkenntnis gelangen: resnico s.; — kar spoznam, soviel ich abnehmen kann, nach meiner Einsicht, Cig., Jan.; erachten; za dobro, potrebno s.; — 2) anerkennen; — gerichtlich entscheiden, Z.; za nedolžnega s., freisprechen; — zuerkennen, C.; to je meni spoznano, Z.; — 3) bekennen, Cig., Jan.; sama je kralju spoznala, Jsvkr.
  82. spoznȃtva, f. = spoznatev, Cig., C.
  83. spoznȃva, f. 1) das Erkennen, die Erkenntnis, Cig., Jan., C.; za spoznavo = za spoznanje, Cig.; spoznavi dostopen, dosežen, erkennbar, Cig. (T.); — die Erkenntniskraft, Cig.; — 2) die Anerkennung: spoznave vreden, Cig.; — 3) das Bekenntnis, C.; — die Confession, DZ., Nov.
  84. spoznávanje, n. 1) das Erkennen; — 2) das Glaubensbekenntnis, Cig. (T.).
  85. spoznavȃtelj, m. der Bekenner, Let.
  86. spoznávati, -am, vb. impf. ad spoznati; 1) erkennen; počasi s. resnico; — kennen lernen; prijatelje spoznavamo v nesreči; — erachten; za dobro s.; — 2) anerkennen; — 3) bekennen, Cig.; — prim. spoznati.
  87. spoznavȃvəc, -vca, m. der Bekenner (eines Glaubens), (-znov-) Cig., Jan.
  88. spoznavȃvka, f. die Bekennerin, (-znov-) Cig., Jan.
  89. spoznávən, -vna, adj. = spoznaten, erkennbar, merklich, Cig., M.
  90. spozváti, -zóvem, vb. pf. zusammenrufen: konje s., Danj. (Posv. p.).
  91. sprę̑za, f. das Riemenpferd, V.-Cig.
  92. sprę́zanje, n. = spreganje, die Conjugation, Cig., Raič (Slov.).
  93. sprę́zati, -am, vb. impf. = spregati, Z.
  94. sprę̑znik, m. = tovariš, drug, Sv. Duh pri Krškemm- Erj. (Torb.).
  95. sprijázniti, -ȃznim, vb. pf. freundlich gesinnt machen, befreunden: s. koga s kom; — s. se, sich befreunden; zopet sta se sprijaznila, sie sind wieder gute Freunde geworden.
  96. srẹdozę̑məljski, adj. = sredozemen, Cig., Jan.
  97. srẹdozę́mən, -mna, adj. Mittellands-, mittelländisch: sredozemno gorovje, morje, Cig., Cig. (T.); — rus.
  98. srẹdozę̑mski, adj. = sredozemen, Jan. (H.).
  99. srẹdozı̑məc, -mca, m. 1) ein Heiliger, dessen Gedächtnistag in die Mitte des Winters fällt, C., Svet. (Rok.), Lašče- Levst. (Rok.); mraz kakor o sredozimcih, Z.; — 2) ein in der Mitte des Winters geborener Mensch, C.
  100. srẹdzíma, f. die Mitte des Winters, Mur., Danj.- Mik.

   16.401 16.501 16.601 16.701 16.801 16.901 17.001 17.101 17.201 17.301  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA