Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

z (16.801-16.900)

  1. skȃzba, f. das Verderbnis, C.; die Entstellung, Cig.; — pogl. izkazba.
  2. skȃzək, -zka, m. der Schade, C.; — pogl. izkazek.
  3. skȃzən, -zni, f. die persönliche Vorstellung, Z.; gre na s., er geht zur Assentierung, Burg. (Rok.).
  4. skazíti, -ím, vb. pf., pogl. izkaziti.
  5. skazljìv, -íva, adj. gerne zur Schau tragend, Z.; — heuchlerisch, Mur., Volk., SlN.
  6. skazljı̑vəc, -vca, m. der Heuchler, Mur., ogr.- Valj. (Rad).
  7. skazljı̑vka, f. die Heuchlerin, Mur., ogr.- M.
  8. skazljívost, f. die Heuchelei, Guts., Mur., Cig., Volk.- M., ogr.- Valj. (Rad).
  9. skazník, m. der Verderber, Guts.- Cig.; — pogl. izkaznik.
  10. skazováłən, -łna, adj. demonstrativ, Cig. (T.).
  11. skazovȃnje, n. das Zeigen: die Demonstration, ZgD.; očitno s., das öffentliche Gepränge, Cig.
  12. skazováti, -ȗjem, vb. impf. ad skazati; zeigen; konje s., Pferde vorführen (bei der Stellung), Levst. (Nauk); — s. se, sich zeigen, prangen, Cig.; s. se s čim, etwas zur Schau tragen, Cig.
  13. skepticīzəm, -zma, m. dvomljivost, der Skepticismus, Jan., Cig. (T.), nk.
  14. skəzáti, -ȃm, vb. impf. 1) hinreichen, ausreichen, zulangen, Pohl., Cig., Jan., Ig (Dol.), Notr.; njegov zaslužek ne skeza za tako potrato, Cig.; — 2) auskommen, auslangen, Cig., Jan.; ne s. s čim, Cig.; — genug haben: trpim, da skezam, C.; udaril sem se, da skezam, M.; — prim. skuzati.
  15. sklẹdolìz, -líza, m. der Schüssellecker, Jan. (H.).
  16. sklẹ̑z, m. = slez, Mur., Cig., Mik.
  17. sklẹzę̑n, f. = 1. slezena, ogr.- C.
  18. sklẹzę̑na, f. = 1. slezena, C., Trst. (Let.).
  19. sklízanje, n. = drsanje, M.
  20. sklı̑zanka, f. = drsališče, die Eisbahn, die Eisglitsche, Mur., Danj.- Mik.; tudi: sklizȃnka, Valj. (Rad).
  21. sklízati, sklı̑zam, vb. impf. glitschen, gleiten, ausgleiten, Mur., C.; = s. se, ausgleiten, C.; schleifen: deca se na ledu veselo skliza, ogr.- Valj.
  22. sklízək, -zka, adj. schlüpfrig, Jan., C., Mik., Trst. (Let.), Npes.-Vraz, vzhŠt.
  23. sklizkọ̑st, f. die Schlüpfrigkeit, Jan. (H.).
  24. sklízniti, sklı̑znem, vb. pf. ausglitschen, Jan.; = s. se, C.
  25. sklojza, f., C., Mik., pogl. solza.
  26. skółza, f., C., pogl. solza; (skuza, Mik.).
  27. skółzək, -zka, adj. = sklizek, schlüpfrig, Habd.- Mik.
  28. skomı̑zg, m. das Achselzucken, Jan.
  29. skomízgati, -am, vb. impf. ad skomizgniti; s. z ramami, die Achseln zucken, C., Let., Več.
  30. skomízgniti, -mı̑zgnem, vb. pf. einmal die Achseln zucken, C.
  31. skọ̑z, skọ̑zi, I. adv. 1) hindurch: s. teči, hindurchfließen, s. sijati, hindurchscheinen; s. biti, zugrunde gegangen sein, alles verloren haben, C.; s. in s., durch und durch, durchgehends; s. in s. prehoditi, premeriti kaj; s. in s. premočiti si obleko; — 2) immer, M., C., Npes.-Vraz, Polj.; s. in s., fort und fort, immerdar, Cig., Jan.; s. bolj, immer mehr, Šol.; skozi je raztresal, Levst. (M.); — II. skọ̀z, skọ̀zi, praep. c. acc. 1) durch (v krajnem pomenu); skoz mesto jezditi; nit igli skozi uho prepeljati; skoz okno gledati; — 2) durch (v časnem pomenu); s. tri leta, drei Jahre hindurch; — 3) (po vzgledu nem. durch znači sredstvo: skozi Kristusa je človeštvo odrešeno; — skozi Bog, Alas.; za skozi Bog, um Gottes willen! Notr., Prim., Npes.-Schein.; po it. per Dio! in slov. za Boga!).
  32. skọ̑zən, -zna, adj. 1) Durchgangs-: skozno blago, C.; — 2) durchsichtig, Cig., C.; skozno vino, Vrtov. (Vin., Km. k.); — 3) wach, aufmerksam, ogr.- C.
  33. skozinọ̑sən, -sna, adj. nasal, Jan.
  34. skozniti, -im, vb. impf. wachen, ogr.- C.
  35. skoznìv, -íva, adj. wachsam, sorgfältig, C.
  36. skoznovȃnje, n. das Wachen, ogr.- C., kajk.- Valj. (Rad).
  37. skoznováti, -ȗjem, vb. impf. wachen, ogr.- C., kajk.- Valj. (Rad); — s. na kaj, auf etwas achten, ogr.- C.
  38. skrọ̀z, adv., praep. = skoz, C., Zora, Vrt.
  39. skrọ̑zən, -zna, adj. = skozen, hindurchgehend: skrozna luknja v zidu, vzhŠt.
  40. skŕzati, -am, vb. impf. den Laut, der beim Schneiden mit der Schere gehört wird, erzeugen, Z.
  41. skuza, f., ogr.- Mik., pogl. skolza, solza.
  42. skuzáti, -ȃm, vb. impf., Alas., pogl. skezati, genügen.
  43. slamorẹ̑zəc, -zca, m. 1) der Strohschneider, der Häckerlingschneider, Mur., Cig., Jan.; — 2) der Wachtelkönig (rallus crex), C.
  44. slamorẹ́zən, -zna, adj. zum Strohschneiden, zur Bereitung des Häckerlings gehörig: slamorẹ̑zna kosa, das Strohschneidemesser, Mik.; slamorezni stol, der Strohschneidestuhl, Jan.
  45. slamorẹzı̑łnik, m. der Strohschneidestuhl, C.
  46. slamorẹ̑znica, f. die Häckerlingsbank, Cig., Jan., DZ.; — die Strohscneidemaschine, Nov., Kr.- M.
  47. slẹ̑z, m. der Eibisch (althaea officinalis), Mur., Cig., Jan., C., Mik., Tuš. (R.); = beli s., M.; rožasti s., die Pappelrose (althaea rosea), Tuš. (R.); = rdeči s., C.; — die Malve (malva), Meg., Štrek.
  48. slẹzèn, -ę́na, m. neka rastlina, Vreme- Erj. (Torb.).
  49. slẹzę̑n, f. = 1. slezena, Jan.
  50. 1. slẹzę̑na, f. 1) die Milz, Dict.- Mik., Guts., Mur., V.-Cig., Met., DZ., Erj. (Som., Ž.), Rihenberk- Erj. (Torb.); — 2) = 1. slezenica, die Milzsucht, V.-Cig.; — (solzȇna, Lašče- Erj. [Torb.], slázena [ nam. solzena], Kor.- Erj. [Torb.], suzȃna, Rib.- Mik.).
  51. 2. slẹzę̑na, f. das Pappelkraut, die Malve (malva), Cig., C., Medv. (Rok.); — prim. slez.
  52. slẹzę̑nast, adj. = slezeničen, Cig.
  53. 1. slẹzę̑nica, f. 1) dem. 1. slezena; die Milz, Mur.; — 2) slẹzeníca, die Milzsucht, Cig., Jan.
  54. 2. slẹzę̑nica, f. das Schneewasser, Rez.- C.; — prim. slezeti.
  55. slẹzeníčən, -čna, adj. milzsüchtig, Cig.
  56. slẹzenı̑čnik, m. das Milzkraut, Jan.
  57. slẹzenjìv, -íva, adj. milzkrank, Jan.
  58. slẹzę̑nọ, n. = 1. slezena, die Milz, Meg., Alas., Jan., Celovška ok.; (slazánọ, Rož.- Kres).
  59. slẹzę̑novəc, -vca, m. die Malve (malva), Jan., (selz-) Cig.; divji s., die wilde Malve oder Rosspappel (malva silvestris), (selz-) Tuš. (R.).
  60. slẹzẹ́ti, -ím, vb. impf. = slizeti, sluzeti, langsam tröpfelnd fließen: med slezi, C.; — rinnen: sod slezi, C.
  61. slẹzína, f. = sleznica, Cig.
  62. slẹ̑znica, f. die Malve, Jan.; sleznice, Malven (malvaceae), Tuš. (R.).
  63. slẹzóta, f. ein schleimichtes Ding, V.-Cig.
  64. slẹ̑zov, adj. Eibisch-, Cig., Jan.; s. čaj, der Eibischthee, Cig., Jan.
  65. slẹ̑zovina, f. das Eibischkraut, Cig.
  66. slı̑z, m. = slez (Eibisch), Cig., Jan., Mik.; = beli sliz, Dict.
  67. slı̑z, -ı̑, f. der Schleim, Cig., Jan.; ( češ., rus.); — prim. sluz.
  68. slı̑zast, adj. schleimartig, Cig., Jan.
  69. slízav, adj. schleimig, Cig., Jan., Tuš. (B.); — prim. sliz f.
  70. slı̑zəc, -zca, m. der Schleimstoff, Cig.
  71. slízək, -zka, adj. schlüpfrig, Mur., Cig., C., Vest.; — ( nam. sklizek, Mik. [Et.]).
  72. 1. slízən, -zna, adj. = sklizek, C.
  73. 2. slízən, -zna, adj. Schleim-, Cig., Jan.; schleimig: cvetni prašek pade na mokro, slizno brazdo, Erj. ( Zv.); — prim. sliz f.
  74. slizẹ́ti, -ím, vb. impf. tropfenweise fließen, kleinweise rieseln, Dict., Fr.- C.; — prim. slezeti, solzeti.
  75. slízgati, -am, vb. impf. = drskati, C.
  76. slízgavica, f. das Glatteis, C.
  77. slı̑zka, f. = slez (Eibisch), Cig.
  78. slı̑zkast, adj. ein wenig schleimig, Cig.
  79. slı̑znica, f. die Schleimhaut, Cig.
  80. slı̑znik, m. der Schleimbeutel, Cig.
  81. slízniti, slı̑znem, vb. pf. zergehen (o snegu, maslu), C.; — prim. slizeti.
  82. sliznják, m. das Schleimthier, Jan.
  83. sliznokŕvən, -vna, adj. schleimblütig, Cig.
  84. slizotòk, -tǫ́ka, m. der Schleimfluss, Cig.; — češ.
  85. sljȗz, m., C., pogl. sluz.
  86. slojza, f., Danj.- Mik., pogl. solza.
  87. slọ̑vez, m. = sloves 1), Ravn.
  88. sloza, f., Mur., Mik., Zilj.- Jarn. (Rok.), SlGor.- C., pogl. solza.
  89. slȗz, f. der Schleim, Cig., Jan., Cig. (T.), C.; sklepna sluz, der Gelenkschleim, Cig. (T.); — hs.
  90. slȗzast, adj. schleimig, Dol.; — schleimartig, Jan.
  91. slúzav, adj. schleimig, Jan., Cig. (T.).
  92. slúzavəc, -vca, m. sluzavci, die Schleimthiere (gastrozoa), Cig. (T.).
  93. slȗzəc, -zca, m. der Schleimstoff, Jan.
  94. slúzən, -zna, adj. schleimig, Schleim-, Jan., Cig. (T.), C.; slȗzni cuker, der Schleimzucker, sluzno kisanje, die Schleimgährung, sluzna kislina, die Schleimsäure, Cig. (T.); sluzna koža, die Schleimhaut, Levst. (Nauk); — schlüpfrig, Vrt.
  95. sluzẹ́ti, -ím, vb. impf. nässeln: rana mi še zdaj sluzi (ist noch feucht), Opače Selo- Erj. (Torb.); — prim. slizeti, solzeti.
  96. sluzína, f. der Schleim, Jan.
  97. slȗznica, f. die Schleimhaut, Cig. (T.), Erj. (Z.), DZ.; — die Schleimschichte, Erj. (Som.).
  98. sluznják, m. das Schleimthier, C.
  99. snopovèz, -vę́za, m. = vezač, der Garbenbinder, Cig.
  100. sǫ́blazən, -zni, f. 1) das Ärgernis: dela javno s., Levst. (Nauk); ( prim. hs. sablazan); — 2) v kletvici: soblazen te vzela! = da bi poginil! BlKr.- Let.

   16.301 16.401 16.501 16.601 16.701 16.801 16.901 17.001 17.101 17.201  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA