Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

z (16.701-16.800)

  1. rogǫ̑znica, f. 1) rogoznice, die Rohrkolben (typhaceae), Tuš. (R.); — 2) eine Rohrkolbenmatte: za sedež in posteljo rabijo preproste rogoznice po tleh razprostrte, Navr. (Let.); rogoznico plesti, Cv.
  2. rogozòb, -zǫ́ba, m. der Narwal, Jan. (H.).
  3. rogozovína, f. Rohrkolbenblätter, jvzhŠt.
  4. rogozovı̑t, adj. reich an Rohrkolben, Cig.
  5. rǫ̑nz, m. = ronzast vol, Podgorjane (Goriš.)- Štrek. (LjZv.).
  6. rǫ̑nzast, adj. r. vol = po hrbtu bel, sicer rdeč vol; prim. ronz.
  7. rosokàz, -káza, m. das Thaupunkt-Hygrometer, h. t.- Cig. (T.).
  8. rǫ̑zga, f. 1) der Weinrebenzweig; — der abgeschnittene Rebenzweig; — 2) die Weinrebe; — 3) zlata r., die Goldruthe, der Wundklee (solidago virga aurea), Cig.
  9. rǫ̑zgast, adj. rebenartig, Cig.
  10. rozgòt, -óta, m. lautes Lachen, Habd.- Mik., C.
  11. rozgotáti, -otȃm, -ǫ́čem, vb. impf. unmäßig laut lachen, C.
  12. rǫ̑zgovje, n. coll. = presne rozge ali mladike trsne, Fr.- C.
  13. rǫ̑zgva, f. = rozga, Habd.- Mik., Guts.- Cig., Jan., C.
  14. rozīna, f. suha grozdna jagoda, die Rosine.
  15. rozōlija, f. der Rosolibrantwein (Rosoglio).
  16. rozōlijar, -rja, m. der Rosogliohändler, Cig., Jan.
  17. rudninoznȃnstvọ, n. die Mineralogie, Cig. (T.).
  18. rudozdẹ̑łnica, f. das Hüttenwerk, DZ.
  19. rudoznȃnəc, -nca, m. der Erzkundige, der Metallurg, Cig., Jan., nk.
  20. rudoznȃnski, adj. metallurgisch, Cig., Jan., nk.
  21. rudoznȃnstvọ, n. die Erzkunde, die Metallurgie, Cig., Jan., nk.
  22. rumenkastozelèn, -éna, adj. gelblichgrün.
  23. rumenozelèn, -éna, adj. gelbgrün, Cig.
  24. rzȃnje, n. das Wiehern, M.
  25. rzáti, rzȃm, ŕžem, vb. impf. wiehern, Cig., Jan., Mik.; Konj'či v štal'ci že rzajo ("razajo"), Npes.-Schein.
  26. rzətȃnje, n. das Wiehern, (rzatanje) Meg.- Mik.
  27. rzətáti, -ətȃm, -áčem, vb. impf. wiehern, (rzatati) Jan., Mik.; — prim. rəzətati.
  28. rzgáti, -ȃm, vb. impf. wiehern: Po konjski rzga, Vod. (Pes.).
  29. rzgətáti, -etȃm, -áčem, (-ę́čem), vb. impf. = rezgetati, wiehern, Meg., C., Mik.
  30. sadjeznȃnski, adj. pomologisch, Cig.
  31. sadjeznȃnstvọ, n. die Obstkunde, die Pomologie, Cig.
  32. sȃmez, m. das Einzelne, M.; das Einzelwesen, Cig. (T.); — v naslednjih rekih: po samezu (po samezi, posamezi), einzeln; po samezu jim k sebi veleva, er lässt sie einzeln zu sich kommen, Ravn.; na samezu stoji = na samem stoji, Cig.
  33. sȃmezən, -zna, adj. = posamezen, Cig., Jan.
  34. samoizpọ̑vẹd, f. die Selbstbeichte, Cig., Zora.
  35. samolẹ̑zga, f. die Rainweide (ligustrum vulgare), Nov.- C., Medv. (Rok.), Notr.- Burg. (Rok.); — prim. zimolez.
  36. samolẹ̑zgovina, f. coll. = samolezga, M.; (samolẹ̑zovina, jvzhŠt.).
  37. samolẹ̑zovəc, -vca, m. = samolezga, C.
  38. samorazkròj, -krója, m. die Selbstzersetzung ( chem.), Cig. (T.), C.
  39. samoraztvòr, -tvǫ́ra, m. = samorazkroj ( chem.), Cig. (T.).
  40. samovòz, -vǫ́za, m. die Locomotive, Cig., Jan., h. t.- Cig. (T.), DZ.
  41. samozadovǫ́ljən, -ljna, adj. selbstzufrieden, nk.
  42. samozadovǫ́ljnost, f. die Selbstzufriedenheit, nk.
  43. samozaklǫ́pən, -pna, adj. selbstschließend, Jan. (H.).
  44. samozakǫ̑nje, n. die Autonomie, Jan., Cig. (T.), Levst. (Nauk).
  45. samozakǫ́nski, adj. autonom, Cig. (T.).
  46. samozakǫ̑nstvọ, n. die Autonomie, Cig., Jan.
  47. samozapȃdnica, f. = samopadnica, das Fallschloss, Cig.
  48. samozastǫ̑pstvọ, n. die Selbstvertretung, DZ.
  49. samozatȃja, f. die Selbstverleugnung, Cv.
  50. samozatajevȃnje, n. = samozataja, nk.
  51. samozavẹ̑st, f. das Selbstbewusstsein, nk.
  52. samozavẹ́stən, -stna, adj. selbstbewusst, nk.
  53. samozdrávnost, f. die Heilkraft der Natur, Cig. (T.).
  54. samozlǫ́žən, -žna, adj. einsilbig: samozložni jeziki, isolierende Sprachen, Cig. (T.).
  55. samozòr, -zóra, m. die Selbstschau, Jan.
  56. samozȓnəc, -nca, m. neka vrsta fižola, LjZv.
  57. samozveličáłən, -łna, adj. alleinseligmachend, Cig.
  58. sarkāzəm, -zma, m. zbadljivi zasmeh, der Sarkasmus, Cig. (T.), nk.
  59. sedmerozlǫ́žən, -žna, adj. siebensilbig, Jan.
  60. sedmozvẹ̑zdje, n. das Siebengestirn, die Plejaden, Cig. (T.).
  61. selzena, f., Z., Pohl. (Km.), Mur., pogl. 1. in 2. slezena.
  62. selzenovəc, -vca, m., Cig., Tuš. (R.), pogl. slezenovec.
  63. sensualīzəm, -zma, m. razlaganje vsega mišljenja iz občutkov, der Sensualismus, Cig. (T.).
  64. senzácija, f. pozornost, die Sensation: senzacijo obuditi, Cig. (T.), nk.
  65. senzarı̑ja, f. mešetarina, die Sensarie, Cel. (Ar.).
  66. separatīzəm, -zma, m. razdružljivost, der Absonderungsgeist, der Separatismus, Jan., Cig. (T.).
  67. sẹvernovzhǫ́dən, -dna, adj. = severovzhoden, nordöstlich, Cig., Jan.
  68. sẹvernozahǫ́dən, -dna, adj. = severozahoden, Jan.
  69. sẹverovzhòd, -hǫ́da, m. der Nordosten, Jan., Cig. (T.), nk.
  70. sẹverovzhǫ́dən, -dna, adj. nordöstlich, Cig., Jan., nk.
  71. sẹverovzhodnják, m. der Nordostwind, Jan. (H.).
  72. sẹverozahòd, -hǫ́da, m. der Nordwesten, Jan., Cig. (T.), nk.
  73. sẹverozahǫ́dən, -dna, adj. nordwestlich, Cig., Jan., nk.
  74. sẹverozahodnják, m. der Nordwestwind, Cig.
  75. sẹverozapádən, -dna, adj. = severozahoden, Jan., nk.
  76. sēzam, m. das Sesamkraut, Cig.
  77. sę́zati, -am, vb. impf. = segati.
  78. sezȃvka, f. die graue Bachstelze, die Kuhstelze, (budytes boarula), Frey. (F.); (sesavka, Cig.); — pogl. zezavka.
  79. səzídanje, n. die Erbauung.
  80. səzídati, -am, vb. pf. erbauen: hišo s.
  81. səzı̑dba, f. die Herstellung eines Gebäudes, DZ.
  82. səzívati, -am, vb. impf. ad sezvati, Jan. (H.).
  83. səznániti, -znȃnim, vb. pf. bekannt machen; s. se s kom, mit jemandem bekannt werden, eine Bekanntschaft machen.
  84. səznánjati, -am, vb. impf. ad seznaniti.
  85. səznáti, -znȃm, vb. pf. 1) erfahren, Jan.; rade bi seznale deklice, je li jim namenjen za novo leto ženih, Navr. (Let.); — 2) s. koga, jemanden kennen lernen, Cig. (T.); — s. se = seznaniti se, Bekanntschaft machen, Cig. (T.), C.
  86. səzorẹ́ti, -ím, vb. pf. reif werden, Cig.
  87. səzoríti, -ím, vb. pf. reif machen, auszeitigen, Cig., Jan.; s. se, reif werden, Cig.
  88. səzúti, -ȗjem, vb. pf. = izuti, die Fußbekleidung ausziehen.
  89. səzúvati, -am, vb. impf. ad sezuti = izuvati.
  90. səzuvȃvəc, -vca, m. = izuvak, der Stiefelknecht, Polj.
  91. səzváti, -zóvem, vb. pf. zusammenrufen, Jan. (H.).
  92. shŕzati, -zam, -žem, vb. pf. aufwiehern: Konjič nemilo shrže, Npes.-Vraz; ( nam. vzh-).
  93. silogīzəm, -zma, m. sklep, der Schluss, der Syllogismus ( phil.), Cig. (T.), Lampe (V.).
  94. silokázən, -zna, adj. dynamisch, Cig. (T.).
  95. siloznȃnstvọ, n. = siloslovje, Cig.
  96. sintēza, f. sklad, sestava, die Synthese, Cig. (T.), Lampe (V.).
  97. sivozelèn, -éna, adj. graugrün, Cig.
  98. skakȃzən, -zni, f. hüpfendes Ungeziefer, C.
  99. skȃza, f. 1) der Verderb, Cig.; žitna s., der Verderb des Getreides, C.; — die Vereitelung, Cig.; skazo delati, verderben, vereiteln; skazo storiti komu, jemandem einen Strich durch die Rechnung machen, Jurč.; — 2) das Verderbte, der Fehler, das Gebrechen, Cig., C.; = popaka, C.; prava skaza, Levst. (Zb. sp.); — 3) mojster s., der Pfuscher; lovec s., ein schlechter Jäger, C.; — pogl. izkaza.
  100. skázati, -žem, vb. pf. 1) aufweisen, vorweisen: izpričevalo s., Cig.; — 2) vorstellen, Cig.; s. koga komu, Levst. (Močv.); — prim. izkazati.

   16.201 16.301 16.401 16.501 16.601 16.701 16.801 16.901 17.001 17.101  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA