Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

z (16.501-16.600)

  1. razvóditi, -vǫ́dim, vb. pf. auseinanderführen, Jan. (H.).
  2. razvọ̑dje, n. die Wasserscheide, Cig. (T.), Jes., nk.
  3. razvǫ̑dnik, m. 1) der Commissär, C.; — 2) der Gefreite, DZ., SlN.
  4. razvòj, -vója, m. die Entwickelung, die Entfaltung, Cig., Jan., nk.; r. spisov, die Exrotulation, Jan. (H.); r. reke, die Stromentwickelung, Cig. (T.); — literaturni r., nk.
  5. razvojáčiti, -ȃčim, vb. pf. vojno krajino r., der Militärgrenze die militärische Verfassung nehmen, nk.
  6. razvǫ́ljiti, -vǫ̑ljim, vb. pf. unwillig machen, Svet. (Rok.).
  7. razvonjáti se, -ȃm se, vb. pf. verduften, Cig.
  8. razvọ̑ra, f. 1) = svora, der Langbaum am Rüstwagen, die Langwiede, Mur., V. ( Dol.)- Cig., (rázvora) Jan.; — 2) rázvora, der Kammbaum (in den Sägemühlen), Jan.
  9. razvọ̑rnik, m. der Langwiedennagel, (rázvornik) Jan. (H.).
  10. razvotláti, -ȃm, vb. pf. zerhöhlen, zerklüften: ves razvotlan jez, Erj. (Izb. sp.).
  11. razvòz, -vǫ́za, m. die Verführung von Waren, Cig.
  12. razvóziti, -vǫ́zim, vb. pf. 1) auseinanderfahren ( trans.), verführen; r. vse blago, vse ljudi; — 2) r. pot, cesto, den Weg, die Straße ausfahren, zerfahren.
  13. razvozlȃnje, n. die Lösung (eines Knotens).
  14. razvozláti, -ȃm, vb. pf. (einen Knoten) lösen, losknüpfen; — ( fig.) r. kočljivo reč, eine heikelige Sache loswickeln, nk.
  15. razvozlávati, -am, vb. impf. ad razvozlati.
  16. razvozljȃj, m. die Lösung (des Knotens), Jan. (H.).
  17. razvpíjati, -am, vb. impf. ad razvpiti.
  18. razvpíti, -vpı̑jem, vb. pf. ausschreien, an die große Glocke hängen; — r. koga, kaj, jemanden, etwas in üblen Ruf bringen, verschreien; razvpit, verschrien, verrufen.
  19. razvpívati, -am, vb. impf. = razvpijati, Jan.
  20. razvràt, -vráta, m. der Umsturz, Cig. (T.); — stsl.
  21. 1. razvrátən, -tna, adj. großthorig, Cig., Levst. (Zb. sp.), Erj. (Torb.).
  22. 2. razvráten, -tna, adj. subversiv, Cig. (T.); — stsl.
  23. razvrȃtnik, m. der Umsturzmann, ein Anhänger der Umsturzpartei, Cig. (T.).
  24. razvrẹ́či, -vȓžem, vb. pf. auseinanderwerfen, zerwerfen, Cig., Jan.; — repartieren, DZ.; — r. se, entzweigehen, sich theilen, C.
  25. razvrẹ̑dba, f. die Devalvation, Cig. (T.).
  26. razvrẹ́diti, -im, vb. pf. entwerten, devalvieren, Cig. (T.).
  27. razvrẹ́ti, -vrèm, vb. pf. 1) auseinanderthun: vozovi so bili razvrti nakopičeni pod lopo, Jurč.; — ausbreiten, Jan.; razvrt, weit, geräumig, Dol.- Z.; — 2) = odvreti: r. kolo, Jan. (H.); — 3) razvrt, ausgelassen, muthwillig, Cig.; r. otrok, Senožeče- Erj. (Torb.); — razvrto, kunterbunt, Jan.
  28. razvrẹ́ti se, -vrèm se, vb. pf. recht ins Sieden kommen, Cig.
  29. razvŕniti, -nem, vb. pf. umkehren, C.; — zerstören: mesto r., Dalm.
  30. razvročíti, -ím, vb. pf. erhitzen, Dict., Mur., C., Erj. (Min.).
  31. razvŕpati, -vȓpam, -pljem, vb. pf. = razgrebsti, auseinanderscharren: kokoši so vse razvrpale na vrtu, jvzhŠt.
  32. razvȓstba, f. = razvrstitev, Cig. (T.).
  33. razvrstı̑təv, -tve, f. die Anordnung, die Gruppierung, die Eintheilung, die Gliederung, Cig., Jan., nk.; konjska r., die Classification der Pferde, Levst. (Nauk).
  34. razvrstíti, -ím, vb. pf. in eine Reihe o. in Reihen bringen; — gruppieren, gliedern; sortieren, classificieren, Cig., Jan., nk.; — r. se, sich in eine Reihe oder in Reihen ordnen.
  35. razvȓstje, n. die Anordnung, Levst. (Pril.).
  36. razvŕščati, -am, vb. impf. ad razvrstiti, Levst. (Nauk), nk.
  37. razvrščénje, n. = razvrstitev, Jan. (H.).
  38. razvrščeváti, -ȗjem, vb. impf. ad razvrstiti, nk.
  39. razvršíti, -ím, vb. pf. wipfeln, Jan. (H.).
  40. razvŕtati, -vȓtam, vb. pf. zerbohren, zerlöchern.
  41. razvŕzniti, -vȓznem, vb. pf. (den Zaun) öffnen, Cig.; — r. se, sich öffnen: gošča se razvrzne, Bes.
  42. razzakǫ́niti, -kǫ̑nim, vb. pf. (ein Ehepaar) scheiden, die Ehe trennen, Cig.
  43. razzę̑ba, f. = razpoka od mraza, Cig.
  44. razzę́bati, -am, vb. impf. ad razzebsti.
  45. razzę́bəłkast, adj. = razzebel, eisklüftig, Cig.
  46. razzeblína, f. 1) = razpoka od mraza, Cig.; — 2) das Verwitterte, die Verwitterung, V.-Cig.
  47. razzę́bsti, -zę́bem, vb. pf. tudi: r. se, durch starken Frost entzweigehen, zerfrieren; verwittern, Cig., Jan.; — razzebel hrast, eine eisklüftige Eiche, LjZv.
  48. razzeleníti se, -ím se, vb. pf. grün werden, Dalm.
  49. razzę́men, -mna, adj. ebenerdig, C.
  50. razzlobíti, -ím, vb. pf. = razjeziti, r. se = razjeziti se, Jan., Dalm.
  51. razznȃk, m. ein diakritisches Zeichen, h. t.- Cig. (T.); ein charakteristisches Merkmal, DZ.
  52. razznȃmək, -mka, m. ein unterscheidendes Kennzeichen, Mur., Cig., Jan.
  53. razznániti, -znȃnim, vb. pf. allenthalben bekannt machen, veröffentlichen; r. se, bekannt werden: ime njegovo se je na daleč in široko razznanilo, Cv.
  54. razznáti, -znȃm, vb. pf. 1) unterscheiden, Guts.- Cig., Let.; — 2) r. se = razvedeti se, nk.
  55. razznȃva, f. die Unterscheidung, C.
  56. razznojíti se, -ím se, vb. pf. = razpotiti se, C.
  57. razzvenẹ́ti, -ím, vb. pf. verschallen, Jan. (H.).
  58. razžȃgati, -am, vb. pf. zersägen.
  59. razžȃla, f. = razžalitev, Mur., Jan., Rog.- Valj. (Rad).
  60. razžȃlba, f. = razžalitev, C., DZ., SlN.
  61. razžalı̑təv, -tve, f. die Beleidigung, die Kränkung.
  62. razžáliti, -im, vb. pf. beleidigen, kränken.
  63. razžalı̑vəc, -vca, m. der Beleidiger, Cig., Jan.
  64. razžalı̑vka, f. die Beleidigerin, Cig.
  65. razžáljenəc, -nca, m. der Beleidigte, nk.
  66. razžaljénje, n. die Beleidigung, die Kränkung; r. časti, die Ehrenbeleidigung.
  67. razžáljenka, f. die Beleidigte, nk.
  68. razžaljeváti, -ȗjem, vb. impf. ad razžaliti.
  69. razžaljìv, -íva, adj. beleidigend, kränkend; razžaljive besede.
  70. razžaljívost, f. das Kränkende; r. tvojih besed; die Ehrenrührigkeit, Jan. (H.).
  71. razžalník, m. der Beleidiger, Mur., Cig.
  72. razžalostíti, -ím, vb. pf. traurig machen, betrüben; r. se, traurig werden; lice se mu razžalosti, Cv.
  73. razžaríti, -ím, vb. pf. ganz glühend machen, durchglühen, Cig.; razžarjen, glühend, Cig., Erj. (Min.); — ( fig.) Duha si iskro mi razžaril, Greg.; — r. se, erglühen, Jan. (H.).
  74. razžarjeváti, -ȗjem, vb. impf. ad razžariti, Zora.
  75. razžgáti, -žgèm, vb. pf. zerbrennen; — (z zlobnim srdom) je človeško srce razžgano, Krelj.
  76. razžígati, -am, vb. impf. ad razžgati, Trub.- Mik.
  77. razživíti, -ím, vb. pf. beleben, erquicken, kräftigen, Mur.- Cig., Mik.; jaz hočem vas razživiti, Guts. (Res.); — r. se, sich erholen, C.; lebhaft, frisch werden, Jurč.
  78. razžívljati, -am, vb. impf. ad razživiti, Mur.
  79. razžrẹ́bati, -am, vb. pf. verlosen, nk.
  80. razžrẹbováti, -ȗjem, vb. impf. ad razžrebati, DZ., nk.
  81. razžváliti, -žvȃlim, vb. pf. r. konja, dem Pferde das Gebiss aus dem Maule nehmen, C.
  82. razžvę́čiti, -im, vb. pf. zerkauen.
  83. razžveplíti, -ím, vb. pf. entschwefeln, Cig. (T.).
  84. razžvrkljáti, -ȃm, vb. pf. zersprudeln, Vod. (Izb. sp.).
  85. realīzəm, -zma, m. nagnjenost, ravnati se bolj po istinitih, stvarnih razmerah nego po idejah, der Realismus.
  86. recenzēnt, m. presojevavec, kritik, der Recensent.
  87. recēnzija, f. presodba, kritika, die Recension, Cig. (T.), nk.
  88. rẹdkozòb, -zǫ́ba, m. redkozobi, zahnarme Säugethiere (edentata), Erj. (Ž.).
  89. rẹdkozòb, -zǫ́ba, adj. zahnarm, Cig., Jan.
  90. rẹdkozǫ̑bnik, m. ein zahnarmes Thier, Jan. (H.).
  91. rẹkokàz, -káza, m. die Flusskarte, h. t.- Cig. (T.).
  92. rekovę̑zje, n. podredbeno r., das Satzgefüge, Cig. (T.).
  93. rektascēnzija, f. die Rectascension ( astr.), Cig. (T.).
  94. rekūrz, m. priziv, der Recurs.
  95. reorganizácija, f. preosnova, die Reorganisation.
  96. rẹporẹ̑znica, f. die Rübenschneidemaschine, Z.
  97. reprezentānt, m. zastopnik, predstavnik, der Repräsentant.
  98. reprezentatīvən, -vna, adj. zastopniški, Repräsentativ-, Cig. (T.).
  99. revȇrz, m. zavezno pismo, der Revers.
  100. revmatīzəm, -zma, m. trganje (bolezen), der Rheumatismus.

   16.001 16.101 16.201 16.301 16.401 16.501 16.601 16.701 16.801 16.901  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA