Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

z (16.101-16.200)

  1. razsodník, m. der Schiedsrichter, der Schiedsmann, Guts.- Cig., Mur., DZ., nk.
  2. razsodnína, f. die Erkenntnisgebür, DZ.
  3. razsodnı̑ški, adj. Schiedsrichter-: razsodniški izrek, der Schiedsspruch, DZ.
  4. razsodnı̑štvọ, n. das Schiedsgericht, DZ.; — das Schiedsrichteramt, nk.
  5. razsǫ́dnji, adj. = razsodniški, schiedsrichterlich, Jan. (H.).
  6. razsǫ́dnost, f. die Urtheilskraft, V.-Cig., Jan., h. t.- Cig. (T.); — die Einsicht, Cig., Jan., nk.
  7. rázsoha, f. 1) ein am Ende in zwei Äste sich theilender Baumstamm oder ein ähnlich gestaltetes Holz, bes. eine oben gabelförmig gestaltete Tragsäule, Habd.- Mik., Cig., Jan., Št.; (razsǫ̑ha, Notr.; "racuha", Lašče- Levst. [Rok.]); = močna vilasta palica, Temljine ( Tolm.)- Štrek. (Let.); — 2) ein Baum mit kurzbehauenen Ästen (statt der Harfe benützt), Mik.; — 3) razsohe, die Heugabel, Mur., Cig., Jan., ogr.- C., vzhŠt.; — 4) die Zwieselung eines Lagers ( mont.), Cig. (T.).
  8. rázsohast, adj. in eine Gabel auslaufend, gabelicht, Habd.- Mik., Cig.
  9. razsohàt, -háta, adj. gabelig, Cig.
  10. razsòj, -sǫ́ja, m. = razsodba, Jan. (H.).
  11. razsǫ́jati, -am, vb. impf. ad razsoditi.
  12. razsojávati, -am, vb. impf. = razsojevati, ogr.- Valj. (Rad).
  13. razsojeváłən, -łna, adj. Entscheidungs-: razsojevȃłna pravica, DZkr.
  14. razsojevȃnje, n. das Fällen des Urtheiles.
  15. razsojeváti, -ȗjem, vb. impf. = razsojati.
  16. razsojevȃvəc, -vca, m. der Schiedsrichter.
  17. rázsoł, -la, m. 1) das Salzwasser, die Salzbrühe, der Pökel, Cig., Jan., DZ.; v razsol dejati meso, das Fleisch pökeln, Cig., Nov.; (po rus.); — 2) das Lab, Habd.- Mik., Guts.- Cig.; — 3) = zelnica, das Krautwasser, Mik.; — = repnica, das Rübenwasser, BlKr.; — (razsol f., Jan.).
  18. rázsola, f. die Einsalzung, Jan., Lašče- Levst. (Zb. sp.).
  19. rázsolica, f. = razsol 1), vzhŠt.
  20. razsolíti, -ím, vb. pf. einsalzen.
  21. rázsošica, f. dem. razsoha; — = mala ped, Z.
  22. rázsošje, n. coll. zwieselige Äste, C.
  23. rázsoška, f. dem. razsoha; — pl. razsoške, die Essgabel, ogr.- C.; — die Heugabel, ogr.- C.
  24. razspáti se, -spím se, vb. pf. recht in den Schlaf kommen, Cig.
  25. razspǫ̑nkati, -am, vb. pf. aufschnallen, Dict.
  26. razsȓdba, f. die Erbitterung, Cig.
  27. razsŕdən, -dna, adj. leicht zum Zorne zu reizen, Cig.
  28. razsrdíti, -ím, vb. pf. erzürnen; — r. se, in Zorn gerathen.
  29. razsrdljìv, -íva, adj. zornmüthig, aufbrausend, Cig.
  30. razsrjénje, n. die Erzürnung, kajk.- Valj. (Rad).
  31. razsrjeváti, -ȗjem, vb. impf. ad razsrditi.
  32. razstȃjati se, -am se, vb. impf. ad razstati se, Jan. (H.).
  33. razstȃnək, -nka, m. die Trennung, der Abschied, Cig., Jan., Valj. (Rad), Zora; — hs.
  34. razstáti se, -stȃnem se, vb. pf. r. se s kom = ločiti se od koga (česa), Cig., Jan., Vrt.; r. se z mladostjo, Levst. (Zb. sp.); — hs.
  35. razstȃva, f. 1) die Aufstellung, Cig.; — die Ausstellung, Cig., Jan., nk.; svetovna, deželna, obrtna r., nk.; — 2) die Zerlegung in die Bestandtheile, Cig. (T.); — 3) več snopov vkup po koncu razpostavljenih, die Mandel, (tudi: rázstava) Mur., Cig., C.; razstava ima štiri snope, nasad dvajset razstav, Notr.; — 4) = poglavje, der Abschnitt, Burg.
  36. razstȃvəc, -vca, m. ein mutterlos gewordener Säugling, V.-Cig.
  37. razstȃvək, -vka, m. 1) der Ausstellungsgegenstand, C.; — 2) = razstava 3), Dol.; — 3) der Abschnitt, C.
  38. razstávən, -vna, adj. 1) Ausstellungs-, nk.; razstȃvni troški, nk.; — 2) zerlegbar, Cig. (T.); — 3) analytisch, Cig. ( math., phil.); Cig. (T.), Lampe (V.); — razstavni način, die Zerfällungsmethode, Cel. (Ar.).
  39. rázstavica, f. dem. razstava 3) Da b' rodilo žitno polje — vsaki snopek po kopljenek, Razstavica tri četiri, Npes. ( BlKr.)- Navr. ( Kres).
  40. razstavíšče, n. der Ausstellungsplatz, DZ., Nov., nk.
  41. razstáviti, -stȃvim, vb. pf. 1) auseinanderstellen; aufstellen; — zur Schau ausstellen; in einer Ausstellung aufstellen: r. lepega blaga, nk.; — 2) in die Bestandtheile zerlegen, Cig. (T.), Cel. (Ar.), Žnid.; trennen, Cig. (T.); — 3) r. streho, das Regendach ausspannen, Zilj.- Jarn. (Rok.).
  42. razstȃvka, f. 1) = razstava 3), več snopov vkup po koncu postavljenih, Mur., Cig., C., Dol.; — die Mandel (eine Zahl von fünfzehn), Cel. (Ar.); — der Haufe: podrli so bili uže lepo razstavko dreves, Jurč.; stala je še tam pa tam kaka razstavka meščanov, Jurč.; r. verzov, Levst. (Zb. sp.); — 2) der Absatz (in einem Schriftwerke), Levst. ( LjZv.).
  43. razstávljanje, n. die Zerlegung, Cel. (Ar.), Sen. (Fiz.).
  44. razstávljati, -am, vb. impf. ad razstaviti; auseinanderstellen; — zerlegen, trennen: kakor je beseda sestavljena, tako se tudi razstavlja, Ravn. (Abc.).
  45. razstavljénje, n. die Trennung, kajk.- Valj. (Rad).
  46. razstȃvnica, f. 1) die Auslage (an einem Kaufladen), Jan., DZ., Zora; — 2) das Ausstellungsgebäude, C.
  47. razstȃvnik, m. der Aussteller, Jan., C., Nov.
  48. razstíljati, -am, vb. impf. ad razstlati; auseinanderstreuen: lonice r., Notr.; razstiljajo na božični večer slame ali sena v sobi, Navr. (Let.).
  49. razstı̑łnik, m. = razgrabljeno seno, ki se na travniku suši, Notr.
  50. razstı̑rati, -am, vb. impf. ad razstreti, ausbreiten, ogr.- C.
  51. razstláti, -stę́ljem, vb. pf. auseinanderstreuen, ausstreuen, Notr.; po sobi razstlana slama, Let.; redko razstlane oblačice so mrlele po obzorju, LjZv.
  52. razstòj, -stója, m. der Abstand, die Distanz, Cig. (T.), Žnid., Cel. (Geom.), DZ., nk.
  53. razstȏłpje, n. die Säulenweite, Cig., h. t.- Cig. (T.).
  54. razstòp, -stǫ́pa, m. 1) der Abstand (in der Turnkunst), Cig. (T.); cel r., pol, četrt razstopa, Telov.; — der Zwischenraum, Cig. (T.), C.; — der Raum, der Spielraum: rastlina, človek ima razstop, da more rasti, gibati se, Dol.; — 2) die Spalte, C.; — 3) das Einkehrhaus für Fuhrleute, C.
  55. razstǫ́pati se, -am se, vb. impf. ad razstopiti se; auseinandertreten.
  56. razstǫ́piti se, -stǫ̑pim se, vb. pf. 1) auseinandertreten: v krog se r.; — 2) sich spalten, C.
  57. razstrẹ́łən, -łna, adj. Spreng-, Jan. (H.).
  58. razstrẹlíti, -ím, vb. pf. mit einem Schuss zerreißen, zerschießen; sprengen.
  59. razstrẹ́ljati, -am, vb. pf. mit Schüssen zerreißen, zerschießen; sprengen.
  60. razstrẹ́ti, -strèm, vb. pf. ausbreiten, ogr.- C.
  61. razstríči, -strížem, vb. pf. mit der Schere zerschneiden.
  62. razstrı̑žək, -žka, m. der mit der Schere ausgeführte Schlitz, Cig.
  63. razstròj, -strója, m. die Desorganisation, C.
  64. razstrojeváti, -ȗjem, vb. impf. ad razstrojiti, Jan. (H.).
  65. razstrójiti, -strǫ́jim, vb. pf. zerrütten: r. telesne moči, Cv.; — desorganisieren, Cig. (T.), Let.- C.
  66. razstrǫ̑jstvọ, n. die Desorganisation, Jan. (H.).
  67. razsúkati, -kam, -čem, vb. pf. auseinanderdrehen; aufdrehen, Cig.
  68. razsukávati, -am, vb. impf. = razsukovati, Habd.- Mik.
  69. razsukováti, -ȗjem, vb. impf. ad razsukati.
  70. razsúlọ, n. der Schutt, die Trümmer, SlN.- C.
  71. razsušíti, -ím, vb. pf. durch Trocknen leck machen; r. se, in Folge der Trockenheit leck werden, zerlechzen; razsušen sod; razsušena zemlja.
  72. razsúti, -spèm, (-sȗjem), vb. pf. 1) auseinanderschütten, verschütten; — smeh r., in lautes Lachen ausbrechen, V.-Cig.; — zerstreuen; r. žalost kakor meglo, Jap. (Prid.); r. se, sich zerstreuen: razsuli so se po krčmah, LjZv.; — 2) zerstören, Cig., Jan.; — r. se, zerfallen; lonec, škaf se je razsul; kuhan krompir se razspe; cvetje se razspe; Tak' po Dunaju letiš, Da se iskre kujejo, Okna pa razsujejo, Npes.-K.
  73. razsváditi, -svȃdim, vb. pf. entzweien, Mur.- Cig., Jan., Let.
  74. razsvẹčȃva, f. die Beleuchtung, die Illumination, Jan., C., Šol., nk.
  75. razsvẹčávati, -am, vb. impf. = razsvečevati; temoto r., die Finsternis erleuchten, Vrt.
  76. razsvẹčénje, n. die Erleuchtung, Dalm., Rog.- Valj. (Rad).
  77. razsvẹčeváti, -ȗjem, vb. impf. beleuchten, erleuchten (tudi pren.), Jan., Trub., Dalm., Rog.- Valj. (Rad); r. um, Cv.
  78. razsvẹ̀t, -svẹ́ta, m. = razsvit, Mur.
  79. razsvẹ̑ta, f. die Illumination, C.; — die Aufklärung, C.
  80. razsvẹ̑tba, f. die Erleuchtung, Slom.
  81. razsvẹtı̑telj, m. der Erleuchter: bodi mi učitelj in razsvetitelj! Cv.
  82. razsvẹ́titi, -im, vb. pf. beleuchten; razsvečena prostorišča, DZ.; r. se, erglänzen: njegovo obličje se je razsvetilo kakor solnce, Jsvkr.; — erleuchten ( fig.); Bog ga razsveti! razsvečen od sv. Duha, Rog.
  83. razsvẹtlíkati se, -am se, vb. impf. aufleuchten: oblakom izza cunjavih robov se blisk razsvetlika na temnem nebu, Vrt.
  84. razsvẹtlíti, -ím, vb. pf. licht machen, erleuchten, beleuchten; njegovo bliskanje razsvetli svet, Trav.- Valj. (Rad); r. se, licht werden; — erleuchten; r. človeku pamet; — beleuchten ( fig.); aufklären; da vam vse bolj razsvetlim, Ravn.- Valj. (Rad).
  85. razsvẹtlı̑vəc, -vca, m. der Erleuchter, Škrinj.- Valj. (Rad).
  86. razsvẹtljȃva, f. die Beleuchtung, die Illumination.
  87. razsvẹtlję́nəc, -nca, m. der Erleuchtete, Ravn.- Valj. (Rad).
  88. razsvẹtljenják, m. der Aufgeklärte, Navr. (Let.).
  89. razsvẹtljénje, n. die Erleuchtung, Cv.
  90. razsvẹtljénost, f. die Aufgeklärtheit, Cig., Navr. (Kop. sp.), Let.
  91. razsvẹtljeváłən, -łna, adj. Beleuchtungs-: razsvetljevȃłnọ zrcalo, Žnid.
  92. razsvẹtljeváti, -ȗjem, vb. impf. ad razsvetliti.
  93. razsvìt, -svíta, m. der Tagesanbruch, Jan.
  94. razsvitováti, -ȗjem, vb. impf. dämmern, tagen: sobota je razsvitovala, Trub.
  95. razsvojeváti, -ȗjem, vb. impf. ad razsvojiti, nk.
  96. razsvojı̑təv, -tve, f. die Expropriation, Cig., Levst. (Cest.), DZ., Nov., nk.
  97. razsvojíti, -ím, vb. pf. expropriieren, Cig. (T.), nk.
  98. razsvǫ́riti, -im, vb. pf. r. voz, den Wagen in das Vorder- und Hintertheil zerlegen, V.-Cig.
  99. razšatǫ́riti se, -ǫ̑rim se, vb. pf. sich in Zelten lagern, Vrt.; ein Lager aufschlagen, (razšot-) Jan. (H.).
  100. razščę̑tkati, -am, vb. pf. = razkrtačiti, Gor.

   15.601 15.701 15.801 15.901 16.001 16.101 16.201 16.301 16.401 16.501  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA