Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

z (16.001-16.100)

  1. razrojíti se, ** -ím se, vb. pf. recht ins Schwärmen kommen, Cig.
  2. razrušȃj, m. der Einsturz, Cig.
  3. razrúšati, -am, vb. impf. ad razrušiti, ogr.- Let.
  4. razrȗšba, f. die Zerstörung, Cig.
  5. razrúšən, -šna, adj. zerstörbar, Cig. (T.).
  6. razruševáti, -ȗjem, vb. impf. ad razrušiti; zerstören.
  7. razrušína, f. der Schutt, C.; — die Ruine, Bes.
  8. razrúšiti, -rȗšim, vb. pf. zerstören, umreißen; — mir r., den Frieden stören, Jan. (H.); — r. se, einstürzen, zerfallen.
  9. razrušník, m. 1) der Zerstörer, Cig.; — 2) plug r., der Exstirpator, Nov.
  10. razrutína, f. = razdrtina: razrutine na strehi od vetra, Fr.- C.; — prim. razrvati.
  11. razrváti, -rújem, vb. pf. aufwühlen, Jan. (H.).
  12. razsadíti, -ím, vb. pf. 1) auseinanderpflanzen, Jan. (H.); — 2) entstielen: r. sekiro, Cig., Dol.; r. se, vom Stiele gehen: vile so se razsadile, Jan. (H.); — 3) zerstören: vinograde r., Levst. (Nauk); — 4) aufbringen, erzürnen, Cig., C.; — r. se, ergrimmen, C.
  13. razsàj, -sája, m. = razsaja, Jan., Zora.
  14. razsȃja, f. das Toben, das Unwesen, Cig., Jan., Mur.; veliko divjanja in razsaje je bilo, Ravn.
  15. razsajáč, m. der Tober, der Polterer.
  16. razsájanje, n. das Toben, das Wüthen.
  17. razsájati, -am, vb. impf. ad razsaditi; 1) entstielen, Dol.; — 2) toben; pijanci razsajajo po krčmi; — wüthen; vihar razsaja; bolezen razsaja.
  18. razsajȃvəc, -vca, m. der Tober.
  19. razsajȃvka, f. die Toberin; — grozovita r., die furchtbare Geißel (o kužni bolezni), Cv.
  20. razsápəł, -pla, adj. razsaplo drevo, ein eisklüftiger Baum, Poh.
  21. razsébe, adv. = raz sebe, narazen, auseinander, Jarn. (Sadj.).
  22. razsę́biti, -im, vb. pf. trennen, Z.; — r. se, sich trennen, auseinandergehen, Let., Nov.
  23. razsę̑bnik, m. die Brunelle (prunella), Cig., Medv. (Rok.).
  24. razsę́bniti, -sę̑bnem, vb. pf. auseinandergehen: drevo razsebne, C.
  25. razsẹ́dati, -am, vb. impf. ad razsesti; 1) vom Pferde steigen, absitzen; — 2) r. se, eine Kluft bilden, klüften, sich zerklüften, Cig., Erj. (Min.); ( prim. razsesti 3)); — 3) r. se, ungestüm sich geberden, wüthen, C.
  26. razsedláti, -ȃm, vb. pf. absatteln; konja r., Mur., Cig.
  27. razsedlávati, -am, vb. impf. = razsedlovati.
  28. razsẹdlína, f. die Kluft, Cig., Jan., Cig. (T.).
  29. razsedlováti, -ȗjem, vb. impf. ad razsedlati.
  30. razsę́gəł, -gla, adj. ausgedehnt, Jan.
  31. razsę́glost, ** f. die Ausdehnung, Jan.
  32. razsəhníti se, -sáhnem se, vb. pf. 1) = razsušiti se, Cig.; razsehnilo se je, = zemlja je razsušena, razprezana, Vrt.; — 2) ausgezehrt werden, Mur.
  33. razsẹjáti, -sẹ̑jem, vb. pf. säend zerstreuen; — zerstreuen, ausstreuen; ( fig.) verbreiten.
  34. razsẹkáč, m. der Hartmeißel, Cig., Vrt.
  35. razsẹ́kati, -sẹ̑kam, vb. pf. zerhacken; r. kaj na drobne kosce; r. zaklano živinče.
  36. razsẹkávati, -am, vb. impf. = razsekovati; tovariši so razsekavali in delili večerjo, ukradenega vola, Jurč.
  37. razsẹkljáti, -ȃm, vb. pf. klein zerhacken: brinovo grmovje r., Pirc.
  38. razsẹkováti, -ȗjem, vb. impf. ad razsekati.
  39. razsẹ́lina, f. die Kluft, Cig. (T.), C., Erj. (Min.); — stsl., hs.
  40. razséliti, -sę́lim, vb. pf. 1) ringsherum ansiedeln, Mur.; — r. se, sich ringsherum ansiedeln, Let., LjZv.; — 2) entvölkern, Cig. (T.).
  41. razsẹ́sti, -sę̑dem, vb. pf. 1) absitzen, vom Pferde steigen, Alas., Jan.; to vpraša pater ter razsede, Jurč.: tudi: r. konja, Lašče- Levst. (Zb. sp.); — 2) r. se, sich ringsum setzen; — 3) r. se, eine Kluft bilden, klüften, Cig.; razseden, zerklüftet, Cig.; ( hs., stsl.).
  42. razsẹ̀v, -sẹ́va, m. die Zerstreuung des Lichtes, Jan. (H.).
  43. razsẹvalíšče, n. der Zerstreuungspunkt (vom Lichte), Jan. (H.).
  44. 1. razsẹ́vati, -am, vb. impf. ad razsejati; säend zerstreuen; ( fig.) verbreiten: omiko r., Levst. (Zb. sp.).
  45. 2. razsẹ́vati, -am, vb. impf. ad razsijati, Jan.; — (das Licht) zerstreuen, Jan. (H.).
  46. razsẹ́vən, -vna, adj. Zerstreuungs-, Jan. (H.).
  47. razsẹ́vnost, f. das Zerstreuungsvermögen, Jan. (H.).
  48. razsežȃj, m. die Ausdehnung, der Umfang, Cig. (T.), DZ., Vrt.; v takem razsežaju, DZ.; — po vsem razsežaju vinarstva, auf dem gesammten Gebiete des Weinbaues, DZ.; v razsežaju glavnega poveljstva, nk.
  49. razsę́žən, -žna, adj. ausgedehnt, Nov., nk.; razsežno gorovje, Dol.; — umfassend, Cig. (T.); — weitgreifend, Jan., Cig. (T.).
  50. razsę̑žje, n. die Ausdehnung, der Umfang, das Gebiet, Cig. (T.); r. jezika, das Sprachgebiet, Cig. (T.).
  51. razsę́žnost, f. die Ausgedehntheit, Dol., nk.; — die Ausdehnung, Cig. (T.), Cel. (Geom.).
  52. razsijáti, -sı̑jem, vb. pf. 1) erleuchten, Jan.; — 2) r. se, erstrahlen, Levst. (Zb. sp.).
  53. razsíliti se, -sı̑lim se, vb. pf. sich mächtig verbreiten, überhandnehmen, C.; daleč okoli se r., preveč razsiljena pregreha, Jap. (Prid.).
  54. razsìp, -sípa, m. 1) der Zerfall, Cig., Jan., Cig. (T.); — die Zerstreuung ( phys.), Cig. (T.); r. svetlobe, Žnid.; — 2) der Schutt, Mur., Cig.; die Ruine, Cig., Jan.
  55. razsipáłən, -łna, adj. Zerstreuungs-, Jan. (H.).
  56. razsípanje, n. das Zerstreuen.
  57. razsípati, -sı̑pam, -pljem, vb. impf. ad razsuti; 1) zerstreuen, herumstreuen; r. svetlobo, barve, Cig. (T.); r. denar, das Geld verschwenden; r. blago, ogr.- Valj. (Rad); — 2) r. se, sich entwickeln ( v. Blüten), Levst. (Beč.); — 3) r. se, zerfallen; — ( vb. pf. = razsuti, Št.).
  58. razsipávati, -am, vb. impf. = razsipati, razsipovati.
  59. razsípčən, -čna, adj. 1) "razsipčno je vse, kar se rado razsiplje: kuhan krompir, kostanj, žganci itd.", bröcklig, Lašče- Erj. (Torb.), Polj.; razsipčna zemlja, prst, Vrtov. (Km. k.), Dol.; studenci so trgali razsipčne bregove, Levst. (Močv.); — zerreiblich, Cig.; — 2) verschwenderisch, Gor.
  60. razsípčnost, f. 1) die Bröckligkeit ( n. pr. o krompirju), Vrtov. (Km. k.); — 2) die Verschwendungssucht, Gor.
  61. razsipẹ̑łkọ, n. neko jabolko, Brkini- Erj. (Torb.).
  62. razsípən, -pna, adj. 1) Zerstreuungs-: razsı̑pna moč naočnic, razsipni krog, Žnid.; — 2) = razsipčen 1), Kras- Erj. (Torb.); — 3) verschwenderisch, C., Prip.- Mik., nk.; razsipna baba je svoje zemljišče kmalu zadejala, LjZv.
  63. razsipína, f. die Ruine, Jan., C.
  64. razsı̑pnica, f. 1) (leča) r., die Zerstreuungslinse, Žnid.; — 2) die Verschwenderin, Jan. (H.).
  65. razsı̑pnik, m. 1) der Zerstörer, ogr.- C.; — 2) der Verschwender, kajk.- Valj. (Rad), nk.
  66. razsípnost, f. die Verschwendungssucht, der Luxus, Mur., nk.
  67. razsipováti, -ȗjem, vb. impf. = razsipati.
  68. razskóčən, -čna, adj. unruhig, lebhaft: mladež je razskočna, Svet. (Rok.), Notr.; muthwillig, Cig.
  69. razskóčiti se, -skǫ̑čim se, vb. pf. auseinanderspringen, zerbersten, Cig., Šol.
  70. razskúbsti, -skúbem, vb. pf. zerrupfen.
  71. razslabẹ́ti, -ím, vb. pf. recht schwach werden, Cig., Vrt.
  72. razslabíti, -ím, vb. pf. gehörig schwächen, Cig.
  73. razsladíti, -ím, vb. pf. = osladiti, versüßen, Cig.
  74. razsláti, rázšljem, vb. pf. auseinanderschicken, ogr.- C.
  75. razslavíti, -ím, vb. pf. allgemein berühmt machen, den Ruhm verbreiten, Mur., Cig., Jan.
  76. razslávljati, -am, vb. impf. ad razslaviti; allgemein berühmt machen, Mur., Cig., Jan., Vest.; očeta r., Ravn.
  77. razslavljeváti, -ȗjem, vb. impf. = razslavljati; Jezusovo ime se je razslavljevalo, Ravn.
  78. razslǫ̑pje, n. die Säulenweite, Jan. (H.).
  79. razslovẹ́ti se, -ím se, vb. pf. überall bekannt werden, Cig., Jan.; ta reč bi se razglasila in razslovela, Trub.
  80. razslúti se, -slóvem, -slújem se, vb. pf. bekannt werden: hitro se je razslulo po vsem Krasu, Kras- Erj. (Torb.); nje razboritost se je razslula v deveto deželo, Npr.- Erj. (Torb.); — razslut, berüchtigt, Levst. (Zb. sp.), LjZv.
  81. razslúziti, -im, vb. pf. entschleimen, Cig. (T.).
  82. razsmẹ́jati se, -jam, -jem se, vb. pf. recht ins Lachen kommen, Cig.
  83. razsnávati, -am, vb. impf. ad razsnovati, Cig.
  84. razsnẹ̑mati, -mam, -mljem, vb. impf. ad razsneti, C.
  85. razsnę́ti, -snámem, vb. pf. herabnehmen, wegnehmen, C.
  86. razsnǫ̑va, f. die Entwickelung, Cig., Let.
  87. razsnováti, -snújem, vb. pf. 1) abzetteln, Cig.; — 2) entwickeln, Cig. (T.); pogovore bolj na drobno r., Jurč.; r. se, sich entwickeln, Cig., Jan., nk.
  88. razsnovávati, -am, vb. impf. ad razsnovati, Cig.; pogl. razsnavati.
  89. razsnȗtək, -tka, m. die Entwickelung, Jan.
  90. razsòd, -sǫ́da, m. 1) das Rechtserkenntnis, der Schiedsspruch, Cig., DZ.; — 2) das Ermessen, das Urtheil, Cig., Žnid.
  91. razsǫ̑dba, f. das gerichtliche Erkenntnis, der Rechtsspruch; das Urtheil; der Schiedsspruch, die Entscheidung.
  92. razsǫ̑dək, -dka, m. das Urtheil; das Ermessen, Cig., Jan.; das Urtheil ( phil.), DSv.; — nema nobenega razsodka, er kann nicht beurtheilen, DSv.
  93. razsǫ́dən, -dna, adj. 1) Entscheidungs-: razsǫ̑dnọ sodišče, das Erkenntnisgericht, Cig.; razsodni možje, die Schiedsmänner, die Schiedsrichter, Cig.; — entscheidend: razsodni žreb, Levst. (Zb. sp.); razsodni čas, die Krisis, Jan. (H.); — 2) urtheilsfähig, einsichtsvoll, Cig., Jan., DSv., nk.
  94. razsodíłən, -łna, adj. Entscheidungs-, Cig.; razsodı̑łni nagibi, die Entscheidungsgründe, DZ.
  95. razsodílọ, n. das Erkenntnis: r. oblastva, DZ.; — das Urtheil: rojakom motiti pravo razsodilo, Pavl.
  96. razsodíšče, n. das Schiedsgericht, DZ., nk.
  97. razsodı̑telj, m. der Schiedsrichter, C.
  98. razsǫ́diti, -im, vb. pf. das Urtheil sprechen, urtheilen, entscheiden; r. prepir, einen Streit entscheiden, Cig.
  99. razsodljìv, -íva, adj. entscheidend: razsodljivi pomisleki, Levst. (Pril.).
  100. razsodljívost, f. = razsodnost, die Urtheilskraft, Cig. (T.); — po stsl.

   15.501 15.601 15.701 15.801 15.901 16.001 16.101 16.201 16.301 16.401  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA