Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

z (15.401-15.500)

  1. razlèt, -lę́ta, m. die Explosion, Cig. (T.), DZ.
  2. razlẹ́tati se, -lẹ̑tam se, vb. impf. ad razleteti se.
  3. razlę́tən, -tna, adj. Explosions-, nk.
  4. razletẹ́ti se, -ím se, vb. pf. 1) auseinanderfliegen, zerstieben; mladiči so se razleteli; — pleva se z gumna razleti, Dalm.; denar se brž razleti; — sich verlieren: ljudje so se razleteli, Zilj.- Jarn. (Rok.); — in Stücke fliegen, zerspringen, platzen, explodieren; puška se je razletela; — 2) recht ins Laufen kommen: konji so se razleteli, Svet. (Rok.).
  5. razletljìv, -íva, adj. explodierend, Cig. (T.), DZ.
  6. razlẹzávati se, -am se, vb. impf. = razlezovati se, Erj. (Izb. sp.).
  7. razlẹzováti se, -ȗjem se, vb. impf. ad razlesti se.
  8. razlı̑čək, -čka, m. die Abart, die Spielart, Cig. (T.), Erj. (Min.).
  9. razlíčən, -čna, adj. ungleichartig, verschieden.
  10. razlı̑čica, f. die Variation, die Abart: mnogobrojne barvne različice, Žnid.
  11. razlı̑čje, n. die Verschiedenheit, der Contrast, Cig., Jan., Cig. (T.).
  12. razlíčnost, f. die Verschiedenheit.
  13. razlíjati, -am, vb. impf. ad razliti, = razlivati.
  14. razlı̑ka, f. der Unterschied, Mur., Cig., Jan., Cig. (T.), nk.; razlika mika, Zv.; — rázlika, kajk.- Valj. (Rad).
  15. razlikovȃnje, n. die Unterscheidung, nk.
  16. razlikováti, -ȗjem, vb. impf. unterscheiden, r. se, sich unterscheiden, nk.; — hs.
  17. razlı̑tək, -tka, m. die verschüttete Flüssigkeit: razlitke po mizi pobrisati, LjZv.
  18. razlíti, -líjem, vb. pf. auseinandergießen, allenthalben ausgießen; — ausschütten, verschütten; pol kupice vina r.; r. se, sich ergießen; žolč se mu je razlil, die Galle gieng ihm über; — razlẹ̑jem, kajk.- Valj. (Rad); -lẹję́m, ogr.- Valj. (Rad).
  19. razlı̑v, m. der Erguss, Cig.
  20. razlívati, -am, vb. impf. ad razliti.
  21. razlízati, -žem, vb. pf. zerlecken.
  22. razljútiti, -ljȗtim, vb. pf. erzürnen, empören, r. se, ergrimmen, Cig., Jan., nk.; — hs.
  23. razlǫ̑č, m. = razloček, ogr.- C.
  24. razlǫ́čati, -am, vb. impf. ad razločiti; unterscheiden, nk.; zakon razloča, katere stvari pristoje temu odboru, katere občinam, Levst. (Nauk).
  25. razlǫ̑čba, f. die Absonderung, Cig.
  26. razlǫ̑čək, -čka, m. der Unterschied; — z razločkom povedati = razločno p., deutlich sagen, Svet. (Rok.).
  27. razlǫ́čən, -čna, adj. 1) scheidbar, trennbar, Jan. (H.); — 2) unterscheidbar: deutlich; razločno govorjenje; razločno povedati, govoriti, učiti; — 3) = različen, ogr.; — 4) = odločilen, entscheidend, Cig.; — 5) razločno, einzeln, Krelj.
  28. razločeník, m. der Ketzer, Krelj.
  29. razlǫ́čenje, n. 1) die Trennung, (razločenjè) ogr.- Valj. (Rad); — 2) die Unterscheidung, kajk.- Valj. (Rad).
  30. razločeváłən, -łna, adj. unterscheidend, Jan. (H.).
  31. razločevȃnje, n. das Trennen; — das Unterscheiden.
  32. razločeváti, -ȗjem, vb. impf. ad razločiti.
  33. razločíłən, -łna, adj. unterscheidend, Unterscheidungs-, nk.; razločı̑łnọ znamenje, DZ.
  34. razločílọ, n. das Unterscheidungszeichen, Cig., DZ.
  35. razločı̑təv, -tve, f. die Trennung, die Scheidung, Jan., nk.; — die Unterscheidung, Jan., nk.
  36. razlǫ́čiti, -im, vb. pf. 1) trennen, scheiden, absondern; (drugi me čejo) z ljubim razločiti, Npes.-K.; — chemisch auflösen, Cig., Jan.; — r. se, scheiden, auseinandergehen, Cig.; po tem pomenku sta se poslovila in razločila, LjZv.; — r. se z detetom, entbunden werden, Cig.; — 2) unterscheiden; modro od zelenega r.; erkennen: v temi nisem mogel razločiti, kdo je bil; — 3) entscheiden, Cig. (T.); boj r., Npes.- Cig.; v imenu vsega naroda r. kaj, Vod. (Izb. sp.).
  37. razločljìv, adj. 1) = razločen 1), zertrennbar, Jan. (H.); — 2) = razločen 2), unterscheidbar, Cig.
  38. razločník, m. der Schiedsrichter, Dict., Hip. (Orb.), C.
  39. razlǫ́čnost, f. 1) die Deutlichkeit; — 2) die Verschiedenheit, Cig.
  40. razlòg, -lǫ́ga, m. der Grund, Cig., Jan., nk.; rázlog, Valj. (Rad); z razlogom, brez razloga, mit, ohne Grund, LjZv.; — stsl.
  41. razlǫ̑ga, f. die Auslage, der Auslagekasten, Jan. (H.).
  42. razlòk, -lǫ́ka, m. 1) der Unterschied, Ravn.- Cig.; — 2) die Unterscheidung: brez rázloka, ohne Verstand, Dol.- Mik.; — 3) die Entscheidung, DZ.
  43. razlǫ̑ka, f. 1) die Trennung, C.; — 2) die Unterscheidung, C., kajk.- Valj. (Rad); — 3) die Entscheidung, Cig. (T.), DZ.
  44. razlòm, -lǫ́ma, m. das Entzweibrechen, der Bruch, Cig.
  45. razlomástiti, -ȃstim, vb. pf. mit Ungestüm zerbrechen, zersprengen, Cig.
  46. razlǫ̑mək, -mka, m. das Bruchstück, M.
  47. razlómən, -mna, adj. brechbar, zerbrechlich, Jan. (H.).
  48. razlómiti, -lǫ́mim, vb. pf. zerbrechen; na drobne kosce r. palico; — r. se, zerbrechen ( intr.).
  49. razlomljìv, -íva, adj. = razlomen, Cig., Jan.
  50. razlómnost, f. die Brechbarkeit, die Zerbrechlichkeit, Jan. (H.).
  51. razlǫ̑tək, -tka, m. = razloček, Trub., Krelj- Mik.
  52. razlǫ̑žba, f. 1) die Auslage, die Ausstellung, Jan. (H.); — 2) die Darstellung, die Erklärung, Cig. (T.), DZ.
  53. razlǫ́žən, -žna, adj. 1) zerlegbar, Cig. (T.), DZ.; — 2) verständlich, deutlich, Mur., Jan.; razložno govoriti, Burg.; r. pridigati, Polj.; — 3) r. človek = človek, ki zna vsako stvar dobro razložiti, Svet. (Rok.); — 4) rationell, Cig. (T.).
  54. razložı̑təv, -tve, f. die Auseinandersetzung, die Erklärung, nk.
  55. razložíti, -ím, vb. pf. 1) auseinanderlegen; r. blago; — zur Schau ausstellen; — 2) auseinandersetzen, darlegen, erklären.
  56. razložník, m. der Aussteller, C.
  57. razlǫ́žnost, f. die Verständlichkeit, die Deutlichkeit, Mur., Cig.
  58. razlúčati, -am, vb. pf. auseinanderschleudern, zerschleudern.
  59. razlúpati, -am, vb. pf. zerbrechen, Prip.- Mik.; — hs.
  60. razlúščiti, -im, vb. pf. schälen: ( fig.) uganko r., ein Räthsel errathen, Zv.
  61. razmȃgati se, -am se, vb. impf. ad razmoči se; zunehmen, stärker werden: ogenj, bolezen se razmaga, Cig.
  62. razmagnētiti, -im, vb. pf. entmagnetisieren, Cig. (T.).
  63. razmàh, -máha, m. die Schwingungsweite, die Amplitude ( phys.), Cig. (T.), Sen. (Fiz.), Žnid., LjZv.; dober r. imeti, gut auswerfen (vom Perpendikel), Cig.
  64. razmáhati, -am, vb. pf. auseinanderschlagen: narodni duh je bil že krepko razmahal peroti, Zv.; — ogenj r. = mahaje razpihati, anfachen, Cig.
  65. razmáhniti, -mȃhnem, vb. pf. peroti r., die Flügel ausbreiten, SlN.
  66. razmahováti, -ȗjem, vb. impf. ad razmahniti, razmahati, Cig.
  67. razmájati, -jam, -jem, vb. pf. wackelig o. wankend machen; r. se, wackelig werden, zu wackeln anfangen: zob se mi je razmajal; — jezik se mu je razmajal, er ist gesprächig geworden; — erschüttern, nk.
  68. razmàk, -máka, m. der Abstand, h. t.- Cig. (T.), DZ.
  69. razmȃka, f. die Aufweichung durch eine Flüssigkeit, V.-Cig.
  70. razmȃkati, -kam, -čem, vb. impf. ad razmočiti; in einer Flüssigkeit weich machen, zerweichen, aufweichen.
  71. razmákniti, -nem, vb. pf. = razmekniti.
  72. razmalíčiti, -ı̑čim, vb. pf. in: r. se, moralisch verderben, ausarten, Kras, Ip., Dol.- Erj. (Torb.); — prim. it. malizia, die Bosheit, die Tücke, Erj. (Torb.).
  73. razmalíti, -ím, vb. pf. in einzelne kleine Stücke theilen, zerkleinern, Cig.
  74. razmáljati, -am, vb. impf. ad razmaliti; zerkleinern, Cig.; r. kruh med otroke, Brot in kleinen Stücken unter Kinder austheilen, Cig.; — r. se, sich verkrümeln, Cig.
  75. razmašíti, -ím, vb. pf. = odmašiti, entpfropfen, Cig.
  76. razmȃtati, -am, vb. impf. ad razmotati; = razmotavati, zu entwirren suchen, Zora.
  77. razmȃtrati, -am, vb. impf. ad razmotriti, nk.; — hs.
  78. razmàz, -máza, m. ein verzärteltes Kind, Jan. (H.).
  79. razmȃzanəc, -nca, m. der Verzärtelte, Jan. (H.).
  80. razmȃzanost, f. die Verzärtelung (als Eigenschaft), Jan. (H.).
  81. razmázati, -mȃžem, vb. pf. 1) auseinanderstreichen, zerschmieren; — 2) verzärteln, Jan.; razmazan otrok, Podkrnci- Erj. (Torb.).
  82. razmázən, -zna, adj. schmierig: razmazna zemlja, C.
  83. razmázniti, -mȃznem, vb. pf. zerquetschen, Cig.
  84. razmečíti, -ím, vb. pf. zerweichen, weich machen.
  85. razməčkáti, -ȃm, vb. pf. zerquetschen; zerknittern.
  86. razmehčáti, -ȃm, vb. pf. zerweichen, weich machen; r. se, weich werden.
  87. razmę̑ja, f. die Grenzscheide, Cig., Jan., Cig. (T.); magnetna r., die magnetische Indifferenzzone, Sen. (Fiz.).
  88. razmę̑jək, -jka, m. die Grenzscheide, Cig., Jan., Raič (Slov.).
  89. razmę̑jən, -jna, adj. Grenz-, Jan. (H.).
  90. razmejeváti, -ȗjem, vb. impf. ad razmejiti.
  91. razmejíłən, -łna, adj. Scheide-: razmejı̑łnọ pogorje, das Scheidegebirge, Jan. (H.).
  92. razmejı̑təv, -tve, f. die Grenzscheidung, Cig.
  93. razmejíti, -ím, vb. pf. durch eine Grenze scheiden, Cig.
  94. razməkətáti, -ətȃm, -káčem, vb. pf. zerrütteln, zerrütten, Cig.; nečisti duh njega razmekače, Trub.
  95. razməkníti, -máknem, vb. pf. auseinanderrücken; — erweitern; — r. se, auseinanderrücken ( intr.); zid se razmakne, in gost gre skozenj, LjZv.; hribi se razmaknejo, Zora.
  96. razmelíniti, -ı̑nim, vb. pf. zerwühlen, aufwühlen: bik je tla razmelinil, Cig.
  97. razməncáti, -ȃm, vb. pf. zerreiben.
  98. razməndráti, -ȃm, vb. pf. zertreten, Cig.
  99. razmẹ̑nək, -nka, m. das Gespräch, SlN.
  100. razmənı̑šba, f. die Säcularisierung (eines Mönches), Cig.

   14.901 15.001 15.101 15.201 15.301 15.401 15.501 15.601 15.701 15.801  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA