Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

z (15.301-15.400)

  1. razkonjáti, -ȃm, vb. pf. entscheiden, beschließen, C.
  2. razkòp, -kópa, m. die Auseinandergrabung, die Zergrabung.
  3. razkópati, -kǫ́pljem, -kopáti, -ȃm, vb. pf. auseinandergraben, zergraben; kup zemlje r.; zerscharren; slaba gospodinja in pa kokoš: če več ima, več razkopa, Met.; — zerstören: mesto r., Guts. (Res.).
  4. razkopávanje, n. das Auseinandergraben, das Zergraben.
  5. razkopávati, -am, vb. impf. = razkopovati; auseinandergraben, zergraben; — nebo se razkopava, der Himmel heitert sich aus, C., Dol.
  6. razkopčáti, -ȃm, vb. pf. aufschnallen, Cig.; enthäkeln, Cig.
  7. razkopčeváti, -ȗjem, vb. impf. ad razkopčati, Cig.
  8. razkopnẹ́ti, -ím, vb. pf. zergehen, zerschmelzen ( v. Schnee).
  9. razkopováti, -ȗjem, vb. impf. ad razkopati.
  10. razkoráčiti se, -ȃčim se, vb. pf. breit treten, sich ausspreizen; razkoračen, mit ausgespreizten Füßen.
  11. razkorenjeváti, -ȗjem, vb. impf. die Wurzel ausziehen, Cel. (Ar.).
  12. razkosȃnje, n. die Zerstückelung.
  13. razkosáti, -ȃm, vb. pf. zerstückeln.
  14. razkosílọ, n. die Zerstückelung (der Grundstücke), Svet. (Rok.).
  15. 1. razkosíti, -ím, vb. pf. = razkosati, Guts.- Cig., Mur.
  16. 2. razkosíti, -ím, vb. pf. auseinandermähen.
  17. razkosmanik, m. ein zerraufter Kopf, Jarn.
  18. razkosmáti, -ȃm, vb. pf. zottig machen, Cig.; zerzausen, zerfetzen, C.
  19. razkǫ̑š, f. 1) die Wollust, Cig. (T.), nk.; — 2) der Luxus, Cig. (T.); — po drugih slov. jezikih.
  20. razkošedráti, -ȃm, vb. pf. = razkuštrati: razkošedrani lasje, Notr.
  21. razkǫ́šən, -šna, adj. 1) wollüstig, nk.; — 2) luxuriös, nk.; — po drugih slov. jezikih.
  22. razkošíti se, -ím se, vb. pf. buschig werden, C.; — prim. košat.
  23. razkoštráti, -ȃm, vb. pf. = razkuštrati, Trst. (Let.), Bes.; razkoštran, zerzaust, Cerovo- Erj. (Torb.).
  24. razkováti, -kújem, vb. pf. auseinanderschmieden, zerschmieden; zerhämmern; — r. konja, dem Pferde die Hufeisen abnehmen, Levst. (Podk.).
  25. razkoždráti, -ȃm, vb. pf. = razkoštrati; razkoždran, Ip.- Erj. (Torb.).
  26. razkrȃjati, -am, vb. impf. ad razkrojiti; 1) spalten, r. se, sich spalten, sich theilen, Cig.; — zerlegen, zergliedern: r. besede do debla ali osnove, Navr. (Kop. sp.); — 2) chemisch zersetzen, auflösen, Cig. (T.), C., nk.; r. se, sich zersetzen, Erj. (Min.), Vest.
  27. ràzkrálj, m. der Exkönig, nk.
  28. razkrȃpljati, -am, vb. impf. ad razkropiti; zerspritzen: kri r., Let.; — r. se, sich zerstreuen, auseinandergehen, Zora; ljudje se razkrapljajo, Bes.
  29. razkrę́čati, -am, vb. pf. = razkrečiti, Mur., Cig., Mik.; — r. se, die Beine auseinanderspreizen, Cig.
  30. razkrečávati, -am, vb. impf. ad razkrečati, Mur.; auseinanderzerren, V.-Cig.
  31. razkrečeváti, -ȗjem, vb. impf. ad razkrečiti, Mur., Cig.
  32. razkrę́čiti, -im, vb. pf. auseinanderrecken, ausspreizen, Cig., C., Svet. (Rok.), Vrt.; r. telo na križ, ogr.- C.; — r. se, sich aufsperren: udavu se čeljusti grdo razkrečijo, Vrt.; — r. se, die Beine auseinandersperren, grätschen, Cig., Telov.; razkrečeno hoditi, GBrda; — prim. 1. krečiti.
  33. razkréhniti, -krę̑hnem, vb. pf. mit einem Krach entzwei brechen o. knicken; — r. se, krachend brechen, in Stücke gehen, Jan.
  34. razkrę̑ka, f. die Grätschstellung, Telov.
  35. razkrę́kniti, -krę̑knem, vb. pf. auseinanderspreizen, Mur., Mik.; — r. se, die Beine auseinanderspreizen, Cig.
  36. 1. razkréniti, -krę́nem, vb. pf. ausspreizen: noge r., C.; r. past, die Falle aufschließen, Zora.
  37. 2. razkrẹ́niti, -nem, vb. pf. = razkrepiti, DZ.
  38. razkrẹ̀p, -krẹ́pa, m. die Aufhebung: r. pravic, DZ.
  39. razkrẹ́pati, -pam, -pljem, vb. impf. ad 2. razkreniti, DZ.
  40. razkrẹpíti, -ím, vb. pf. ungültig machen, aufheben: r. pogodbo, DZ., nk.
  41. razkrhljáti, -ȃm, vb. pf. in Schnitten zerschneiden: jabolko r., Cig.
  42. razkŕhniti, -kȓhnem, vb. pf. entzweibrechen, zerbrechen; r. se, entzweibrechen ( intr.), in Stücke gehen.
  43. razkríčati, -ím, vb. pf. 1) ausschreien; verschreien; — 2) r. si grlo, sich heiser schreien; — r. se, sich zerschreien.
  44. razkričávati, -am, vb. impf. ad razkričati: birič je razkričaval svoj razglas, LjZv.
  45. razkríliti, -im, vb. pf. unanständig enthüllen: r. koga, se, vzhŠt.- C.
  46. razkrı̑špati, -am, vb. pf. zerzausen: kure so ajdo razkrišpale, Trst. (Let.).
  47. razkríti, -krı̑jem, vb. pf. aufdecken, abdecken, enthüllen; r. streho; r. glavo, das Haupt entblößen; — r. svoje misli, srce svoje, seine Gedanken, sein Herz offenbaren.
  48. razkrívanje, n. das Aufdecken, das Enthüllen.
  49. razkrívati, -am, vb. impf. ad razkriti.
  50. razkrìž, -kríža, m. = razkrižje, Meg., Dict.
  51. razkrı̑žək, -žka, m. = razkrižje, C., Hip. (Orb.).
  52. razkrižíšče, n. = razkrižje, Dalm.
  53. razkrı̑žje, n. die Wegescheide, der Kreuzweg, der Scheideweg, Habd., Dict., Cig., Jan., C.; rázkrižje, Mik.
  54. razkròj, -krója, m. die Zersetzung, die Analyse ( chem.), Cig. (T.), Sen. (Fiz.), DZ., Nov.; električni r., die Elektrolyse, Sen. (Fiz.); — r. svetlobe, die Zerstreuung des Lichtes in Farben, Žnid.
  55. razkrǫ̑jba, f. = razkroj, Jan. (H.).
  56. razkrójən, -jna, adj. zersetzbar, Jan. (H.).
  57. razkrojeváti, -ȗjem, vb. impf. = razkrajati, Cig., Jan.
  58. razkrojílọ, n. der Zersetzungsapparat, C.
  59. razkrojína, f. das Zersetzungsproduct, Cig. (T.), C.
  60. razkrojı̑təv, -tve, f. die Zersetzung, Jan., C.
  61. razkrojíti, -ím, vb. pf. 1) trennen, spalten, zertheilen; zerschneiden, Cig.; — r. se, sich theilen, sich spalten; — 2) chemisch zerlegen, zersetzen, analysieren, Cig., Jan., Cig. (T.), nk.; r. se, sich zersetzen, Cig. (T.), nk.
  62. razkrǫ̑nati, -am, vb. pf. der Krone berauben, Cig., C.
  63. razkropíti, -ím, vb. pf. 1) auseinanderspritzen, zerspritzen; blagoslovljeno vodo r.; hudobnega upanje je kakor tanka pena, katero vihar razkropi, Škrinj.- Valj. (Rad); — 2) auseinandersprengen, zerstreuen, auseinanderjagen; r. sovražnike; — r. se, sich zerstreuen, sich verlaufen; naj se ajdje razkrope! Dalm.; ljudstvo se razkropi, Jurč.
  64. razkŕšiti, -kȓšim, vb. pf. in Stücke brechen, Cig., Jan.; r. se, zertrümmert werden: ladja se je razkršila, Glas.
  65. razkrúšiti, -krȗšim, vb. pf. 1) auseinanderbrechen; — zerstören; r. kraljestvo, Dalm.; — r. se, zerfallen; — 2) vom Tische trennen, abgesondert essen lassen, C., Št.- M.
  66. razkúhati, -kȗham, vb. pf. zerkochen; — r. se, durch Kochen auseinandergehen, aufgelöst werden: meso se je razkuhalo.
  67. razkȗp, m. die Auflösung des Kaufes, das Zurücktreten vom abgeschlossenen Kaufe, Cig., C., Svet. (Rok.).
  68. razkúriti, -im, vb. pf. tüchtig durchheizen.
  69. razkúštranəc, -nca, m. der Straubkopf (vom Mann), Jan.
  70. razkúštranka, f. der Straubkopf (vom Weib), Jan. (H.).
  71. razkúštrati, -am, vb. pf. zerzausen; ves razkuštran, razkuštranih las, Jurč.; tudi: razkuštráti.
  72. razkuzmáti, -ȃm, vb. pf. = razkosmati, zerzausen, Dol.; gladi si razkuzman črni podbradek, Jurč.; razkuzman berač, LjZv.
  73. razkȗžba, f. die Desinfection, Cig. (T.), DZ., Nov.
  74. razkúženje, n. = razkužba, Jan. (H.).
  75. razkuževȃłnica, f. das Desinfectionslocale, DZ.
  76. razkuževáti, -ȗjem, vb. impf. ad razkužiti, Cig. (T.), DZ., nk.
  77. razkužílọ, n. das Desinfectionsmittel, Cig. (T.), DZ.
  78. razkúžiti, -im, vb. pf. desinficieren, Cig. (T.), DZ., Erj. (Min.), nk.
  79. razkvadrováti, -ȗjem, vb. impf. ( pf.) die Quadratwurzel ausziehen, Cel. (Ar.).
  80. razkvásiti, *** -im, vb. pf. 1) durchsäuern, Jan. (H.); — 2) ausplauschen, Jan. (H.).
  81. razlȃga, f. die Auseinandersetzung, die Erklärung, die Auslegung.
  82. razlagȃtelj, m. der Ausleger, der Erklärer, Cig.
  83. razlȃgati, -am, vb. impf. ad razložiti; 1) auspacken, auskramen; blago r.; — zerlegen, Cig. (T.); — analysieren, Cig. (T.); — 2) auseinandersetzen, auslegen, erklären.
  84. razlagȃvəc, -vca, m. der Ausleger, der Deuter, der Erklärer.
  85. razlȃka, f. = razvlaka, das Gerümpel (tudi: rázlaka), Levst. (Zb. sp.), LjZv.
  86. razlȃmati, -mam, -mljem, vb. pf. nacheinander zerbrechen, Mur.
  87. razlȃmljati, -am, vb. impf. ad razlomiti; zerbrechen, Cig.
  88. razlastíłən, -łna, adj. Expropriations-, DZ.; razlastı̑łna razsodba, DZ.
  89. razlastı̑təv, -tve, f. die Expropriation, Cig., DZ., Nov., nk.
  90. razlastíti, -ím, vb. pf. expropriieren, Cig., Jan.
  91. razlaščę́nəc, -nca, m. der Expropriat, DZ.
  92. razlaščeváti, -ȗjem, vb. impf. ad razlastiti, DZ.
  93. razlèg, -lę́ga, m. das Hallen, der Wiederhall, V.-Cig., M.; nobenega razlega nisem čul, LjZv.
  94. razlẹ́ganje, n. das Hallen, das Schallen.
  95. razlẹ́gati se, -lẹ̑gam se, vb. impf. ad razlegniti se; hallen, schallen, tönen; zjutraj in zvečer se petje psalmov razlega, Trav.- Valj. (Rad); veselje se razlega po širokem in dolgem, Ravn.; od treh strani se je razlegalo zvonjenje, Erj. (Izb. sp.).
  96. razlę́gəł, -gla, adj. ausgedehnt, Jan.
  97. razlégniti se, -lę̑gnem se, vb. pf. hallend sich verbreiten, erschallen, wiederhallen, Cig., Jan., Cig. (T.); novica se je razlegnila po vsej deželi, Glas.
  98. razleskáti, -ȃm, vb. pf. zerknacken, Cig.
  99. razléskniti, -lę̑sknem, vb. pf. zerknacken, Mur., Cig., Danj. (Posv. p.).
  100. razlẹ́sti se, -lẹ̑zem se, vb. pf. auseinanderkriechen; raki so se razlezli; — auseinandergehen ( z. B. von Teig, Öl); — zidovje se razleze = razpade, Jurč.; — sich verbreiten, um sich greifen: bolezen se razleze, Jan.; pohujšanje se je razlezlo, Jap. (Prid.).

   14.801 14.901 15.001 15.101 15.201 15.301 15.401 15.501 15.601 15.701  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA