Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

z (15.201-15.300)

  1. razíti se, -ídem se, vb. pf. auseinandergehen, sich trennen; pozno smo se razšli; razšli smo se kakor rakova deca ( t. j. na razne strani po svetu), Erj. (Izb. sp.); — zergehen, vergehen: Pogovor, ko na uho več ne bije, Ko zjutranja megla se v nič razide, Preš.; zemlja ino nebo se razidejo, ampak moje besede se ne razido, Trub.
  2. razjáčiti, -jȃčim, vb. pf. entkräften, schwächen, C.
  3. razjáditi se, -im se, vb. pf. zornig werden, Habd.- Mik., Svet. (Rok.).
  4. razjȃhati, -ham, -šem, vb. pf. 1) vom Pferde steigen: vštric koče razjašejo, Jurč.; r. konja, C., Levst. (Rok.), Vrt.; — 2) r. se, sich abreiten, Cig.
  5. razjaríti, -ím, vb. pf. in Zorn, in Wuth versetzen, r. se, in Zorn, in Wuth gerathen, Cig., nk.; razjarjene meščane potolažiti, Jurč.; ( nav. razjáriti); — rus.
  6. razjarjénost, f. der Ingrimm, nk.; ( nav. razjárjenost).
  7. razjármiti, -im, vb. pf. das Joch abnehmen; r. vole, vzhŠt.- C.
  8. razjasnílọ, n. die Aufklärung, Cig., Jan., Cig. (T.), nk.
  9. razjasnı̑təv, -tve, f. die Aufklärung, nk.
  10. razjasníti, -ím, vb. pf. 1) hell machen, aufheitern; — r. se, sich ausheitern; nebo se je razjasnilo; ( fig.) čelo se mu je razjasnilo, nk.; — 2) klar machen, aufklären, erläutern.
  11. razjasnjeváti, -ȗjem, vb. impf. ad razjasniti, nk.; (tudi: -šnjevati, DSv.).
  12. razjáviti, -jȃvim, vb. pf. bekannt machen, C., SlN.
  13. razjẹ̑d, f. das Ätzen, C.
  14. razjẹ̑da, f. = kar je razjedeno: ( pren.) po strmih razjedah, auf steilem, zerklüftetem Boden, Bes.
  15. razjẹ́dati, -am, vb. impf. ad razjesti; zerfressen; črvi razjedajo les, gobe; — ätzen; kisline razjedajo kovine; rja razjeda železo.
  16. razjẹ́dən, -dna, adj. ätzend, Cig., DZ.; razjẹ̑dna voda, das Scheidewasser, Cig., DZ.; razjedni kali, das Ätzkali, DZ.
  17. razjẹdljìv, -íva, adj. ätzend, Cig., Jan., nk.; razjedljiva voda, das Scheidewasser, razjedljivi lug, die Ätzlauge, Levst. (Nauk); razjedljivi kamen, der Ätzstein, das Ätzkali, Strp.; — tudi razjẹ̑dljiv.
  18. razjẹdljívost, f. die Ätzkraft, nk.
  19. razjẹ̑dnica, f. das Ätzwasser, das Scheidewasser, Cig.
  20. razjẹ́dnost, f. die Ätzkraft, Cig.
  21. razjẹ́sti, -jẹ́m, vb. pf. zerfressen; — razjeden, zerrissen, zerklüftet: od dežja razjeden pot, Zv.; — zerätzen.
  22. razję́tən, -tna, adj. zerlegbar, Fr.- C.
  23. razję́ti, -jámem, vb. pf. = razvzeti: vse so razjeli, Svet. (Rok.).
  24. razjẹzdíhati, -am, vb. pf. durch Reiten abmühen, C.
  25. razjẹ́zditi, -jẹ̑zdim, vb. pf. abreiten: r. konja, das Pferd müde reiten, Cig.; razjezdil sem svojega konjiča, da je legel tik ceste za vekomaj, Jurč.; — r. se, sich abreiten, Cig.
  26. razjezíti, -ím, vb. pf. zornig machen, aufbringen; — r. se, zornig werden, in Zorn gerathen.
  27. razjǫ́kati se, -kam, -čem se, vb. pf. zu weinen anfangen.
  28. razjúžiti se, -jȗžim se, vb. pf. aufthauen, Št.
  29. razkȃčenost, f. das Aufgebrachtsein, der Grimm.
  30. razkáčiti, -kȃčim, vb. pf. erzürnen, in Grimm, in Wuth versetzen; — r. se, in Grimm, in Wuth gerathen.
  31. razkadíti, -ím, vb. pf. zerstieben machen, zerstreuen; veter je meglo razkadil; vrabce r.; r. se, verrauchen, verfliegen, zerstieben; megla, dim, prah se razkadi.
  32. razkȃlati, -am, vb. pf. zerspalten; vsa drva r.
  33. razkalíti, -ím, vb. pf. trübe machen, trüben.
  34. razkalováti, -ȗjem, vb. impf. ad razkalati, Trst. (Let.).
  35. razkàp, -kápa, m. der Schankverlust am Weine, Cig.
  36. razkȃpati, -pam, -pljem, vb. impf. ad razkopati; auseinandergraben, zerscharren, zerwühlen: otroci (zemljo) razkapajo po gredah, jvzhŠt.
  37. rázkav, adj., Levst. (Zb. sp.), pogl. raskav.
  38. razkàz, -káza, m. der Ausweis, das Verzeichnis, die Tabelle, Cig. (T.), Levst. (Cest.), DZ.; trgovinski r., DZ.
  39. razkázati, -žem, vb. pf. ausführlich zeigen; vse r. komu; — na drobno r., particularisieren, Jan. (H.); ausweisen, nk.; r. s številkami, beziffern, DZ.
  40. razkȃzək, -zka, m. der Ausweis, das Verzeichnis, die Tabelle, Cig., Jan., DZ.; r. troškov, Levst. (Pril.).
  41. razkazílọ, n. das Verzeichnis, die Tabelle, DZ.; kazensko r., die Straftabelle, Levst. (Nauk).
  42. razkȃznica, f. die Tabelle, DZ., Navr. (Spom.).
  43. razkazováti, -ȗjem, vb. impf. ad razkazati; ausführlich zeigen; — zur Schau herumtragen; — r. svojo učenost, seine Weisheit auskramen; — r. se, sich sehen lassen, prahlen.
  44. razkəlíti, -ím, vb. pf. = razklejiti, C.
  45. razkəsáti se, -ȃm se, vb. pf. von Reue erfüllt werden: razkesan, zerknirscht, C.
  46. razkídati, -kı̑dam, vb. pf. auseinanderschaufeln: r. gnoj, sneg.
  47. razkipẹ́ti, -ím, vb. pf. aufwallend auseinanderfließen.
  48. razkípniti, -kı̑pnem, vb. pf. aufgehend sich ausdehnen (vom Brotteige).
  49. razkìs, -kísa, m. die Desoxydation, Cig. (T.).
  50. razkísati, -kı̑sam, -šem, vb. pf. 1) durchsäuern, Cig.; — r. se, durchsäuert werden, Cig.; — 2) desoxydieren, Cig. (T.), Sen. (Fiz.).
  51. razkísən, -sna, adj. Desoxydations-, Cig. (T.).
  52. razkísiti, -kı̑sim, vb. pf. entsäuern, Cig. (T.); — = razkisati 2), desoxydieren, Cig. (T.).
  53. razklàd, -kláda, m. 1) die Analysis ( gramm., phil.), Cig. (T.); — die Auseinandersetzung, die Erklärung, ogr.- Valj. (Rad), DZ.; — die Auslegung, Cig., Jan.; — 2) das Ackerbeet, (rázklad) Kor.- Jarn., Jan.
  54. razklȃda, f. die Auslegung, die Deutung, die Erklärung, Cig., Jan.; razklade govorjenja, Schönl.
  55. razkladáč, m. der Ausleger, C.; r. sv. pisma, ogr.- C.
  56. razkladalíšče, n. der Ausladeplatz, DZ.
  57. razklȃdanje, n. 1) das Auseinanderlegen, das Auskramen, das Ausladen; — 2) das Zergliedern, das Analysieren; — das Erklären, das Auslegen.
  58. razkladȃtelj, m. der Ausleger, der Exeget, Jan. (H.).
  59. razklȃdati, -am, vb. impf. ad razklasti; 1) auseinanderlegen, auskramen; auspacken, ausladen; blago r.; — 2) zerlegen, zergliedern, analysieren, Cig. (T.); — auseinandersetzen, erklären; auslegen, deuten; sanje r.
  60. razklȃdavəc, -vca, m. 1) der Auslader, Cig.; — 2) der Ausleger, der Deuter, der Erklärer, Cig., Jan.
  61. razklȃdək, -dka, m. das Exposé, Jan.
  62. razkládən, -dna, adj. 1) Auslade-, Cig., DZ.; — 2) analytisch, Cig. (T.).
  63. razklȃdnica, f. der Auslagekasten, Jan. (H.).
  64. razklȃdnik, m. der Commentar, Cig.
  65. razkladováti, -ȗjem, vb. impf. = razkladati, Jan. (H.).
  66. razklȃnjati se, -am se, vb. impf. ad razkloniti se; = razgrebati se, sich trennen (von den Wasserfluten), Npes.- Cig.
  67. razklásti, -kládem, vb. pf. auslegen, erklären, verdolmetschen, (-dę̑m) ogr.- Valj. (Rad).
  68. razkláti, -kǫ́ljem, vb. pf. zerspalten; drevo, poleno, oreh r.; — r. se, sich spalten; palica se mi je razklala; pečevje se razkolje, Trub.- Mik.
  69. razklávati, -am, vb. impf. ad razklati, Mur., Danj. (Posv. p.).
  70. razklę́cati, -cam, -čem, vb. pf. locker o. wackelig machen: ključanico r., C.
  71. razklẹjíti, -ím, vb. pf. entleimen, Fr.- C.
  72. razkléniti, -klę́nem, vb. pf. aufschließen, öffnen; psu gobec r.; popki se razklenejo, Glas.; roke r., die Hände auseinanderfalten; (Ringe, Klammern, Ketten, Fesseln) lösen; — losschließen, Cig.; — r. se, sich lösen, sich öffnen.
  73. razklèp, -klę́pa, m. die Aufschließung, nk.
  74. razklę̑pa, f. die Aufschließung, die Lösung, C.
  75. 1. razklẹ́pati, -klẹ̑pam, -pljem, vb. impf. ad razkleniti; aufschließen, öffnen, lösen; — usta se mu do ušes razklepajo, LjZv.
  76. 2. razklépati, -klę́pljem, -páti, -ȃm, vb. pf. (durch Hämmern, Dengeln) breit schlagen: koso r.
  77. razklepetáti, -etȃm, -ę́čem, vb. pf. durch Klatschen verbreiten, ausklatschen, Cig.
  78. razklę́ti, -kółnem, vb. pf. r. koga, jemandem den Fluch lösen, Cig. (T.).
  79. razklínjati, -am, vb. impf. ad razkleti; den Fluch lösen, Cig. (T.).
  80. razklíti se, -klíjem se, vb. pf. aufkeimen, C.
  81. razkljuváti, -kljúvam, -kljújem, vb. pf. mit dem Schnabel zerhacken, zerpicken.
  82. razklóniti, -klǫ́nim, vb. pf. zertheilen: r. vodo, Cig.; — r. se, sich zertheilen, sich zerschlagen: valovi se razklonijo, Cig.
  83. razklópiti, -klǫ̑pim, vb. pf. aufschließen, öffnen; Hal.- C.; — lösen ( z. B. Klammern), Cig. (T.).
  84. razklopotáti se, -otȃm se, -ǫ́čem se, vb. pf. aus den Fugen gehen: čeber se je razklopotal, C.; — razklopotan, zerrüttet, Z., SlN.
  85. ràzknę̑z, m. der Exfürst, Cig. (T.).
  86. razkobáliti, -ȃlim, vb. pf. r. noge, die Füße ausspreizen, Jan.
  87. razkobaljeváti, -ȗjem, vb. impf. ad razkobaliti, Jan. (H.).
  88. razkocáti, -ȃm, vb. pf. zerzausen, Dol.; razkocan, zerzaust, Kras- Erj. (Torb.).
  89. razkocnjáti, -ȃm, vb. pf. zerzausen, Cig., M.
  90. razkodráti, -ȃm, vb. pf. kraus machen, zerkrausen; razkodran, zerkraust.
  91. razkòł, -kóla, m. die Spaltung, der Spaltschnitt, der Spalt, Cig., Jan., Cig. (T.); — ( nav. razkòl) die Kirchenspaltung, das Schisma, Cig., Cig. (T.), nk.; ( stsl., rus.).
  92. razkółčiti se, -im se, vb. pf. sich die Hüftbeine verrenken, Z., Burg.
  93. razkółən, -łna, adj. 1) Spalt-, Spaltungs-, Cig. (T.); — schismatisch, Cig.; — 2) spaltbar, Cig. (T.), Erj. (Min.).
  94. razkǫ̑ljək, -ljka, m. das Spaltungsstück, Erj. (Min.); ("razkojek" = poleno, GBrda- Erj. [Torb.]).
  95. razkǫ̑lnik, m. der Schismatiker, Cig., Cig. (T.), nk.; — stsl., rus.
  96. razkǫ̑lništvọ, n. die Sectiererei, Cig. (T.), nk.
  97. razkółnost, f. die Spaltbarkeit, Cig. (T.).
  98. razkomajsati, -am, vb. pf. posteljo r., das Bett zerrammeln, Cig.
  99. razkomárati, -am, vb. pf. = razdrahati, C.
  100. razkomatáti, -ȃm, vb. pf. = razhomotati, ausschirren: konje r., Dol.

   14.701 14.801 14.901 15.001 15.101 15.201 15.301 15.401 15.501 15.601  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA