Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

z (15.101-15.200)

  1. razgledálọ, n. = ogledalo, der Spiegel: človeško srce je razgledalo božje prijaznosti, Ravn.- Valj. (Rad).
  2. razglę́dati, -glę̑dam, vb. pf. 1) besichtigen, besehen, durchmustern: r. svoje goste, Krelj; natančneje (tanje) si r. koga, Jurč., Levst., LjZv.; razgledal si je prestrašeno množico, LjZv.; recognoscieren: r. deželo, Dalm.; — r. se nad čim, über irgend etwas eine Betrachtung anstellen, Jsvkr.; — 2) r. se, sich umsehen; r. se po svetu; — sich orientieren, Cig., Jan., Cig. (T.); da se komisija laže razgleda, zur leichteren Orientierung der Commission, DZ.; — 3) r. se, ins Sehen kommen, Cig.
  3. razglę̑dba, f. 1) die Recognoscierung, Jan., Bes.; — 2) die Orientierung, Cig.
  4. razglę̑dbən, -bəna, adj. Orientierungs-: razgledbeni naris, die Orientierungsskizze, DZkr.
  5. razglę̑dək, -dka, m. die Beschau, das Besehen, Ravn.- Valj. (Rad).
  6. razglę́dən, -dna, adj. 1) Recognoscierungs-: razglę̑dnọ poročilo, SlN.; — 2) eine weite Aussicht gewährend: razgledno mesto, Rib.- Svet. (Rok.); — 3) = razločen, augenscheinlich, klar, V.-Cig.
  7. razgledíšče, n. der Aussichtspunkt, die Hochwarte, Cig.
  8. razgledovȃnje, n. die Besichtigung, die Musterung.
  9. razgledováti, -ȗjem, vb. impf. ad razgledati; 1) besichtigen, mustern; — 2) r. se nad kom, an jemandem sich ein Beispiel nehmen, Jan., Ravn.; — 3) nad njim se močno razgledujejo, er macht viel Aufsehen, aller Augen sind auf ihn gerichtet, Cig.
  10. razglę̑ja, f. die Umschau: na razglejo iti, Goriš.
  11. razglobíti, -ím, vb. pf. ergrübeln, ergründen, Jan. (H.).
  12. razglǫ́dati, -dam, -jem, vb. pf. zernagen.
  13. razgnáti, -žénem, vb. pf. auseinandertreiben; r. pse, kokoši; — veter je oblake razgnal; — zersprengen; vino je sod razgnalo; puško je razgnalo; s smodnikom skalovje r.
  14. razgnę́čiti, -im, vb. pf. zerquetschen, Cig.
  15. razgnésti, -gnétem, vb. pf. zerkneten.
  16. razgnẹ́vati, -gnẹ̑vam, vb. pf. zornig machen, Kor.- Jarn. (Rok.).
  17. razgnẹ́viti, -gnę̑vim, vb. pf. = razgnevati, Jan. (H.).
  18. razgníti, -gnèm, vb. pf. = razgeniti; knjigo r., das Buch aufschlagen, ("-gnuti") Rez.- Cig.
  19. razgnojíti se, -ím se, vb. pf. recht ins Eitern kommen: rana se je razgnojila, Cig.
  20. razgòn, -gǫ́na, m. 1) das Auseinandertreiben: die Zerstreuung, Cig.; — 2) die Furche, Valj. (Rad), Štrek.: die Furche zwischen zwei Ackerbeeten, Mur., Št.; — der Feldweg zwischen zwei Äckern, Cig.; — tudi: rázgon.
  21. rázgona, f. die Furche zwischen zwei Ackerbeeten, Mur.
  22. razgǫ́rčiti, -im, vb. pf. erbittern, Jan. (H.).
  23. razgorẹ́ti se, -im se, vb. pf. recht ins Brennen kommen; — razgorela sapa, heiße Luft, Levst. (Zb. sp.).
  24. razgọ̑rje, n. der Gebirgsknoten, Cig. (T.), Jes.
  25. razgǫ́sti, -gǫ́dem, vb. pf. r. gosli, die Violine ausspielen, Cig.
  26. razgovȃrjati, -am, vb. impf. ad razgovoriti; 1) abreden, abwendig zu machen suchen: r. koga, Cig., jvzhŠt.; — 2) r. se, sich unterreden, sich besprechen: r. se o čem; — 3) = zagovarjati, Ist.- Štrek. (Let.).
  27. razgọ̑vor, m. die Unterredung, die Besprechung, die Conversation; na r. vzeti, etwas in Berathung ziehen, Levst. (Nauk).
  28. razgọ̑vorən, -rna, adj. 1) Conversations-: razgovorni jezik, die Conversationssprache, Cig. (T.); — razgovorna znanstva, discursive Wissenschaften, Cig. (T.); — 2) razgovǫ́rən, gesprächig, Dict., Mur., Cig., Jan., Cig. (T.); žena je bila jako razgovorna, Erj. (Izb. sp.).
  29. razgovoríti, -ím, vb. pf. 1) abreden, abwendig machen; r. koga; — 2) r. si usta, sich den Mund aufreden, Cig.; — 3) r. se, recht ins Reden kommen, Cig.; — 4) r. se, sich durch Reden abmatten, Cig.
  30. razgovorljìv, -íva, adj. = razgovoren 2), Jan. (H.).
  31. razgovǫ́rnost, f. die Gesprächigkeit, Cig., Jan.
  32. razgrábiti, -grȃbim, vb. pf. 1) auseinanderrechen; r. seno; — 2) plündern; vse so razgrabili.
  33. razgrábljati, -am, vb. impf. ad razgrabiti, Jan. (H.).
  34. razgradíti, -ím, vb. pf. zerstören: razgrajena selišča, Levst. (Nauk).
  35. razgrȃja, f. 1) die Scheidewand, Mik.; — 2) das Poltern, das Toben, M.
  36. razgrajáč, m. der Polterer, der Tumultuant.
  37. razgrajáłən, -łna, adj. lärmend, Jan. (H.).
  38. razgrájanje, n. 1) das Zerstören, C.; — 2) das Poltern, das Tumultuieren, das Wüthen.
  39. 1. razgrájati, -am, vb. impf. ad razgraditi; 1) zerstören ( bes. Zäune, Dämme): voda nasipe razgraja, C.; — 2) poltern, tumultuieren, toben, wüthen; pijanci razgrajajo po krčmi; Razgraja piš ob hudi uri, Preš.; — bolezen razgraja, die Krankheit wüthet.
  40. 2. razgrájati, -jam, -jem, vb. pf. discreditieren, Cig.
  41. razgrájav, adj. zum Lärmen, Poltern geneigt, Jan.; razgrajav hlapec, SlN.; — tobsüchtig, Jan.
  42. razgrajȃvəc, -vca, m. der Polterer, der Lärmer, der Tumultuant.
  43. razgrajȃvka, f. die Poltrerin, die Lärmerin, die Tumultuantin.
  44. razgrèb, -grę́ba, m. aufgewühltes Erdreich, C.
  45. razgrẹ́bati, -grẹ̑bam, -bljem, vb. impf. ad razgrebsti; auseinanderscharren, zerscharren, aufscharren; — r. se, auseinandertreten: Precej se voda razgrebala, Za njo se je zagrebala, Npes.-Vraz.
  46. razgrébsti, -grébem, vb. pf. auseinanderscharren, zerscharren, aufscharren; — razgreben kruh = kruh z razpokano skorjo, Polj.
  47. razgrẹ́h, m. = zasluženje, das Verdienst, Dict.- Mik.
  48. razgréniti, -grę́nem, vb. pf. auseinanderscharren: ausbreiten, ogr.- M.; po ruhi žito razgreniti, da se suši, Dol.; oglje r., die Kohlen schüren, Cig.; — zertheilen: r. vodo, (razgrniti) Cig.
  49. razgrẹševáti, -ȗjem, vb. impf. ad razgrešiti, Jan. (H.).
  50. razgrẹšíti, -ím, vb. pf. entsündigen, Jan. (H.).
  51. razgrẹ́ti, -grẹ̑jem, vb. pf. erwärmen, erhitzen; — r. se, sich erwärmen; sich erhitzen; ( fig.) in Affect gerathen.
  52. razgrẹ́tje, n. die Erwärmung, die Erhitzung.
  53. razgrẹ́vati, -am, vb. impf. ad razgreti.
  54. razgrínjati, -am, vb. impf. ad razgrniti; 1) auseinanderbreiten; lan r., Dol., Pjk. (Črt.); — glas se razgrinja = se razlega, Notr.; — 2) enthüllen.
  55. razgrísti, -grízem, vb. pf. beißend zermalmen, zerbeißen.
  56. razgrízati, -am, vb. impf. ad razgristi, razgrizniti.
  57. razgrízniti, -grı̑znem, vb. pf. mit einem Biss zertheilen o. zermalmen.
  58. razgŕniti, -nem, vb. pf. 1) ausbreiten; plahte po tleh r.; lan r., Dol.; aufschlagen: bukve r., Jap. (Sv. p.); r. imenike, die Listen auflegen, DZ.; — 2) der Hülle, der Decke berauben, enthüllen: posteljo r.
  59. razgrúditi, -im, vb. pf. zerbröckeln, zerbeißen, Cig., M.; ( fig.) strast mu mozeg in moč razgrudi, LjZv.
  60. razgubíti, -ím, vb. pf. nach und nach verlieren; — r. se, sich verlieren; sich zerstreuen, zerlaufen: množica se je razgubila.
  61. razgúbljati, -am, vb. impf. ad razgubiti.
  62. razgúgati, -am, vb. pf. wackelig machen, Cig.; — zerrütten, Jan. (H.).
  63. razhajalíšče, n. der Scheidepunkt, Jan. (H.).
  64. razhȃjanje, n. das Auseinandergehen.
  65. razhȃjati se, -am se, vb. impf. ad raziti se; auseinandergehen; množica se že razhaja; — sich zertheilen, sich trennen: od svetlobe pred njim so se oblaki razhajali, Dalm.; — divergieren: žarki se po izstopu iz leče razhajajo, Žnid.
  66. razhámiti, -im, vb. pf. r. konja, dem Pferde das Geschirr abnehmen, vzhŠt.- C.
  67. razhítati, -hı̑tam, vb. pf. auseinanderwerfen, Cig., M.
  68. razhítiti, -hı̑tim, vb. pf. auseinanderwerfen, C.
  69. razhladíti, -ím, vb. pf. auskühlen; — r. se, sich auskühlen.
  70. razhlájati, -am, vb. impf. ad razhladiti.
  71. razhlàp, -hlápa, m. das Sublimat, Cig. (T.), C.
  72. razhlápanje, n. die Sublimation, Sen. (Fiz.).
  73. razhlápati, -am, vb. pf. = razhlapiti, sublimieren, C.
  74. razhlapína, f. das Sublimat, C., Sen. (Fiz.).
  75. razhlapíti, -ím, vb. pf. sublimieren, Cig. (T.); — r. se, sich verflüchtigen: megla se na solncu razhlapi, LjZv.
  76. razhobotáti se, -otȃm, -ǫ́čem se, vb. pf. sich wuchernd, üppig wachsend verbreiten, überwuchern, Cig.
  77. razhòd, -hǫ́da, m. 1) das Auseinandergehen, M.; die Trennung, der Abschied, Cig.; — die Divergenz, ( math.) Cig., Cig. (T.); — 2) = trošek, der Verbrauch, Cig. (T.); v tej dobi ima telo mnogo več prihoda nego razhoda, Erj. (Som.); ( stsl., rus.).
  78. razhǫ̑dək, -dka, m. die Ausgabe, die Auslage, DZ., nk.; upravni razhodki, die Regiekosten, Levst. (Pril.).
  79. razhǫ́dən, -dna, adj. 1) Abschieds-, Cig.; razhǫ̑dni obed, Nov.; — 2) auseinandergehend, divergent ( math.), Cig., Cig. (T.), Žnid.; — 3) ausgedehnt, weitläufig: mesto je razhodno, župa je razhodna, Rihenberk- Erj. (Torb.), Štrek.; — 4) wegsam: razhodni poti, Svet. (Rok.), Dol.; razhodno vreme, t. j. tako, da se o njem lahko hodi, Dol.
  80. razhóditi, -hǫ́dim, vb. pf. 1) aus-, abtreten, zertreten; r. pot; razhojena pot; tla so bila razhojena, Jurč.; r. črevlje, die Schuhe austreten, durch Tragen ausweiten, sie abnützen; — 2) r. se, recht ins Gehen kommen; — tüchtig Bewegung machen, einen tüchtigen Spaziergang machen.
  81. razhọ̑dnik, m. grenkosladki r., bittersüßer Nachtschatten (solanum dulcamara), Erj. (Rok.); ("razhudnik"), Cig., Tuš. (R.).
  82. razhọ̑dnja, f. das Abschiedsfest, das Valet, Jan., Svet. (Rok.); der Abschiedstrunk, Levst. (Zb. sp.), Glas.
  83. razhohotáti se, -otȃm, -ǫ́čem se, vb. pf. in lautes Lachen ausbrechen, SlN.
  84. razhomotáti, -ȃm, vb. pf. abschirren: konje r., C.
  85. razhrę́bati se, -am se, vb. pf. mit Geräusch zerfallen, zerbersten, Z.; ves čoln se je razhrebal, Bes.; — razhreban, zerklüftet, C.
  86. razhrústati, -am, vb. pf. zerknorpeln.
  87. razhudíti, -ím, vb. pf. erzürnen, erbosen, Cig., Let.; r. se, zornig, böse werden: čebele se razhude, če se kosi pred njimi, Levst. (Beč.).
  88. razhȗdnik, m., pogl. razhodnik.
  89. razhudobíti, -ím, vb. pf. erzürnen, erbosen, Jan., C.; — r. se, erbost werden, Bes.
  90. rázica, f. dem. raza; eine kleine Spalte, die Ritze, M., Erj. (Som.), Vrtov. (Km. k.).
  91. razigráti, -ȃm, vb. pf. erregen, bewegen: r. srce, Zora; r. vsako žilico, Raič ( Let.).
  92. razı̑mati, -mam, -mljem, vb. impf. ad razjeti; reißend abnehmen, Hal.- C.
  93. razína, f. das Niveau, h. t.- Cig. (T.).
  94. razískati, -íščem, vb. pf. durchsuchen, untersuchen, DZ., nk.
  95. raziskȃva, f. die Durchsuchung, Cig.; osebna, hišna r., DZ.
  96. raziskávanje, n. das Durchsuchen, die Untersuchung, DZ., nk.
  97. raziskávati, -am, vb. impf. = raziskovati, nk.
  98. raziskovȃnje, n. das Durchsuchen, das Untersuchen, nk.; die Erforschung: primerjajoče r., LjZv.
  99. raziskováti, -ȗjem, vb. impf. ad raziskati, nk.
  100. ráziti, rȃzim, vb. impf. 1) ritzen, aufritzen, Cig.; r. si kožo, roko, Cig.; streifen, Cig., Jan.; — 2) das Getreide beim Messen streichen, Cig.

   14.601 14.701 14.801 14.901 15.001 15.101 15.201 15.301 15.401 15.501  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA