Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

z (14.701-14.800)

  1. psozǫ́bən, -bna, adj. hundszähnig, Cig.
  2. ptičeznȃnəc, -nca, m. der Ornitholog, Cig.
  3. ptičeznȃnstvọ, n. die Vogelkunde, die Ornithologie, Cig., Jan.
  4. ptičeznȃvəc, -vca, m. der Ornitholog, Cig., Jan.
  5. pȗmpez, m. ein großes Trinkglas, M., Z.
  6. purīzəm, -zma, m. der Purismus, Cig., Jan., Cig. (T.), nk.; — prim. purist.
  7. puzę̑r, f. die Blase: žolčna puzer, die Gallenblase, Mik. (Et.).
  8. rabozę̑ł, -li, f. neki plevel (morda = 2. raba), Razdrto pod Nanosom- Erj. (Torb.).
  9. rabozę̑ł, -la, m. der Honigklee (melilotus officinalis), Zemon pri Notr. Bistrici- Erj. (Torb.).
  10. računoznȃnstvọ, n. die Rechenkunst, Cig.
  11. radikalīzəm, -zma, m. der Radicalismus.
  12. ranorẹ̑zəc, -zca, m. der Operateur, Jan. (H.).
  13. rastlinoznȃnəc, -nca, m. der Pflanzenkenner, der Botaniker, Cig., Jan., Cig. (T.).
  14. rastlinoznȃnski, adj. botanisch, Cig., Jan., nk.
  15. rastlinoznȃnstvọ, n. die Pflanzenkunde, die Botanik, Cig., Jan., nk.
  16. ravnoizbǫ̑čen, adj. planconvex, Sen. (Fiz.), DZ.
  17. ravnozòb, -zǫ́ba, adj. geradzahnig, Erj. (Z.).
  18. rȃz, m. 1) ein Kreis in etwas Weiches gemacht, BlKr.- Mik.; — 2) das Streichholz beim Getreidemessen, Cig. (T.), BlKr.; (tudi hs.).
  19. ràz, I. praep. c. acc. = z, s c. gen. von — herab, von — weg; Je pa rinčica padla Raz mizo na tla, Npes.-Schein.; raz brdo priti, vom Hügel herabkommen, raz vrh proso nositi, raz drevo pasti, raz mizo vzeti, raz konja pasti, stopiti, Mik.; dere se, ko bi jermene razenj rezali, er schreit, als ob man Riemen von ihm herabschnitte, Mik.; gre meso razenj, ko perje raz starega orla, Mik.; pastirci, tecite raz polje! Mik.; raz sebe = narazen, auseinander, Jarn. (Sadj.); brati raz bukve, Polj.; (napačno c. gen.; raz života, Ravn.; nam. raz tudi: z (s) c. acc.: padel je z mizo, z Belo, z Visoko priti [redkeje: z Visokega], Gor.- Mik. (V. Gr. IV. 441.)); — II. praef. znači 1) ločitev (v raznih obzirih), pos. taka, da se dejanje vrši v razne meri ali na raznih mestih: auseinander-, auf-, entzwei-, zer-; razvezati, razodeti, razkriti, razporočiti, razveljaviti; razgnati, raziti se, razdati, razbiti, raztrgati; — 2) razširitev, razmnožitev, okrepčanje: er-; razbliniti, razvaljati; razbeliti, razgreti, razveseliti, razsrditi; — 3) začetek dejanja: razjokati se; — (pred samostalniki: Ex-: razkralj, nk.).
  20. ráza, f. 1) die Ritze, die Spalte, Nov., Rihenberk, Vreme- Erj. (Torb.), Štrek.; Rolandova r., der Rolandspalt, Silvijeva r., der Sylvische Spalt, Erj. (Som.); — 2) der Strich ( min.), Cig. (T.), Erj. (Min.); — raze v obličju, die Züge im Gesichte, V.-Cig.; moške raze, Glas.; — 3) neka riba: der Engelroche, Cig.
  21. razáłən, -łna, adj. Streich-: razȃłna mera, das Streichmaß, Cig. (T.).
  22. razálọ, n. 1) das Streichholz (beim Messen des Getreides), Cig. (T.); — 2) das Nivellierinstrument, Cig. (T.).
  23. razapnína, f. der Regenschirm, Sv. Duh pri Krškem- Erj. (Torb.).
  24. razȃra, f. nav. pl. razare, die am Ende des Ackers quer gezogenen Furchen, C., Mik.
  25. razȃrati, -am, vb. impf. ad razorati; auseinanderpflügen, Mur.; — zerwühlen, zerrütten, Z.
  26. razȃrjati, -am, vb. impf. = razarati, Jan., Slom.- C.
  27. rázati, -am, vb. impf. 1) streichen (beim Messen des Getreides), Cig., BlKr.- M.; — razana mera, gestrichenes Maß, BlKr.- M.; — 2) horizontal machen, h. t.- Cig. (T.).
  28. razbȃdati, -am, vb. impf. ad razbosti, zerstechen, Cig.
  29. razbásati, -bȃšem, vb. pf. 1) ausladen, entladen: puško r., Cig., Jan.; — 2) r. se, stolz thun, Zilj.- Jarn. (Rok.).
  30. razbasováti, -ȗjem, vb. impf. ad razbasati, Cig., Jan.
  31. razbávljati, -am, vb. impf. 1) reizen, anstänken, C.; — 2) ( intr.) poltern, C.
  32. razbẹ̀g, -bẹ́ga, m. die Flucht nach allen Seiten, Mur.
  33. razbẹ́gati, -am, vb. impf. ad razbegniti; nav. r. se, auseinanderfliehen, Mik.
  34. razbẹ́gniti, -bẹ̑gnem, vb. pf. auseinanderfliehen, Mur.; = r. se, Cig., Jan.
  35. razbẹ́łən, -łna, adj. Glüh-: razbẹ̑łna vročina, die Glühhitze, Cig.
  36. razbẹ́liti, -im, vb. pf. glühend machen, glühendheiß machen; železo r.; razbeljena peč; — r. se, glühend werden, glühendheiß werden; — razbeljen, stark erhitzt; ves razbeljen je prišel; ( pren.) zornig, C.
  37. razbẹ́ljenje, n. die Erhitzung.
  38. razbẹ́ljenost, f. die Glühhitze.
  39. razbẹ̑łnica, f. der Glühofen, V.-Cig.
  40. razbesẹ́diti se, -ẹ̑dim se, vb. pf. sich zerzanken, M., Z.; oča in hči sta se doma razbesedila, Levst. ( LjZv.).
  41. 1. razbẹ́siti, -bẹ̑sim, vb. pf. = razobesiti, M., Rož.- Kres.
  42. 2. razbẹ́siti, -im, vb. pf. in Wuth bringen, C.
  43. razbəzáti, -ȃm, vb. pf. zerstochern, Cig.
  44. razbezljáti, -ȃm, vb. pf. bezljaje razbežati, sich verlaufen (o živini), Jan.; = r. se, Cig.
  45. razbẹ́žati, -ím, vb. pf. auseinanderfliehen, Mur., Jan.; nav. r. se.
  46. razbíčiti, -bı̑čim, vb. pf. zerpeitschen, zerbleuen, Cig.
  47. razbijáč, m. 1) der Schotterschlägel, Levst. (Cest.); — 2) der Flocker, der die Wolle zu Flocken klopft, Cig.; — 3) der Polterer, ogr.- C., Št.
  48. razbijȃčka, f. die Flockerin, Cig.
  49. razbijálọ, n. das Sprengstück, die Petarde, Cig., DZ.
  50. razbíjanje, n. das Zerschlagen, das Zerstören; — das Pochen, das Poltern.
  51. razbíjati, -am, vb. impf. ad razbiti; 1) zerschlagen; kamenje r.; — kovino r., das Metall quetschen, mit dem Hammer ausdehnen, Cig.; volno r. = raztepavati, Cig.; — r. se, brechen (o valovih), Cig., Jan.; — 2) poltern, lärmen; kaj tako razbijaš? po glavi mi razbija, es tobt mir im Kopfe, Cig.; — kruh po njem razbija = der Hafer sticht ihn, Cig.
  52. razbijávati, -am, vb. impf. = razbijati, zerschlagen, ogr.- Valj. (Rad).
  53. razbijȃvəc, -vca, m. 1) der Zerschlager, der Zerstörer, M.; — 2) der Polterer, der Lärmer, Cig.
  54. razbijȃvka, f. die Poltrerin, die Lärmerin, Cig.
  55. razbíranje, n. das Auseinanderklauben, Cig., M.; — das Unterscheiden, Cig. (T.); pred Bogom ni razgledovanja ali razbiranja v človekih, Krelj.
  56. razbírati, -bı̑ram, vb. impf. ad razbrati; auseinanderklauben, M.; sortieren, Cig.; unterscheiden, Jan., Cig. (T.); pisma r., lesen, Npes.- C.; — erwägen: v srcu kaj r., Levst. (Zb. sp.); nachdenken, Jan.
  57. razbíravəc, -vca, m. der Sortierer, M.
  58. razbistrílọ, n. die Aufklärung, Cig. (T.), Levst. (Nauk), DZ.
  59. razbístriti, -bı̑strim, vb. pf. aufklären, Cig., Jan., nk.; razbistren kmet, Vrtov. (Km. k.); r. vse, česar je treba vedeti, die nöthigen Aufklärungen geben, Levst. (Nauk); — r. se, sich klären: neizvestnost našega položaja se mora razbistriti, SlN.
  60. razbíti, -bı̑jem, vb. pf. zerschlagen, zerstören; r. kaj na drobne kosce; vse po hiši r.; razbita (razbijena, Trub.) posoda; po vsem životu r., zerprügeln; ves razbit; vojsko r., das Heer vernichten, Levst. ( SlN.); glavo si r., sich den Kopf zerschlagen; — dvom r., den Zweifel benehmen, Cig.; — r. se, zerschlagen werden, zerfallen, scheitern; ladja se je razbila; ( fig.) pogajanje se je razbilo, Cig., Šol., nk.; brechen (o valu), Cig.
  61. razbı̑tine, f. pl. die Bruchstücke, die Trümmer, Cig.
  62. razbítje, n. die Zerstörung; — die Niederlage, Cig.
  63. razbı̑tki, m. pl. die Bruchtheile, die Trümmer, vzhŠt.- C.
  64. razbívati, -am, vb. impf. = razbijati, M.
  65. razblážiti, -im, vb. pf. selig stimmen: ves razblažen, ganz beseligt, Erj. (Izb. sp.).
  66. razblebetáti, -etȃm, -ę́čem, vb. pf. ausschwatzen, Z.
  67. razblékniti, -blę̑knem, vb. pf. usta r., den Mund aufthun, Zv.
  68. razblíniti, -im, vb. pf. durch Walzen, Schlagen u. dgl. breiter machen, platt schlagen, M., Z., Lašče- Erj. (Torb.); — etwas breit treten ( fig.), allzuausführlich behandeln, Cig. (T.), nk.; r. kako stvar, kakor testo pod valčkom, Levst. (Zb. sp.).
  69. razblísniti se, -blı̑snem se, vb. pf. erglänzen, ogr.- M.
  70. razblǫ̑da, f. die Wollust, C., Z.
  71. razbǫ̑bnati, -am, vb. pf. austrommeln, mit Trommelschlag bekannt machen, Cig.; — ausplauschen, Z.
  72. razbọ̑dckati, -am, vb. pf. zersticheln, Cig.
  73. razbǫ̑gati se, -am se, vb. pf. sich vergleichen, Mur.
  74. razboháti, -ȃm, vb. pf. 1) svinjo r., die Haut mit dem Speck dem Schweine abnehmen, Z.; — 2) entzweiquetschen, Cig.; razbohano sadje, Cig.; — 3) breitquetschen: žaba telebi na tla in razbohana pomoli vse štiri od sebe, Glas.; — 4) svinje r., die Schweine mästen, C.
  75. razbòj, -bója, m. 1) r. (ladje), der Schiffbruch, C.; — 2) das Gemetzel, der Kampf, Dalm.; imeti r. z nadlogami in izkušnjavami, Ravn.- Valj. (Rad); — der Straßenraub, Met.; — der Raub, Dict., Mur., Cig., Jan., Trub., Krelj, DZ.; peljati svoje ljudi na razboj, mit seinen Leuten einen Raubzug unternehmen, Nov.
  76. razbójən, -jna, adj. räuberisch, Meg., Cig., Jan., M.
  77. razbǫ̑jnica, f. die Räuberin, Cig., M.; die Räubersfrau, Npes.- Kres.
  78. razbǫ̑jničič, m. dem. razbojnik; ein kleiner Räuber, Dict., Mik.
  79. razbǫ̑jnik, m. der Räuber.
  80. razbǫ̑jniški, adj. Räuber-, räuberisch; razbojniški pohod, der Raubzug, Cig. (T.).
  81. razbǫ̑jništvọ, n. das Räuberwesen.
  82. razbójnost, f. die Raubsucht, Cig., Jan.
  83. razbǫ̑jnski, adj. = razbojniški, Guts.- Cig., Mur.; r. meč, Dalm.; razbojnska jama, Jsvkr.
  84. razbǫ̑jnstvọ, n. der Raub, Dict., Mur.; — der Raubmord, Trub.
  85. razbǫ̑jstvọ, n. die Räuberei, Cig.
  86. razbolẹ́hati se, -am se, vb. pf. durch Kränklichkeit entkräftet werden, abkränkeln, Cig.
  87. razbolẹ́ti se, -ím se, vb. pf. 1) recht empfindlich zu schmerzen anfangen, an Schmerzen zunehmen, Cig.; rana se razboli, Gor.; — 2) erkranken, C., Vrt.; r. se na smrt, gefährlich erkranken, Levst. (Zb. sp.).
  88. razbolẹ́vati se, -am se, vb. impf. ad razboleti se, Cig.
  89. 1. rázbor, -bóra, m. 1) die Unterscheidung, der Unterschied, Habd.- Mik., Guts.; — die Zergliederung, die Analysis, Cig. (T.); — 2) der Verstand, kajk.- Valj. (Rad), BlKr.; — die Besonnenheit, Cig. (T.).
  90. 2. rázbor, m. 1) = razor, die Furche zwischen zwei Ackerbeeten, Z., Jurč., Dol.; — 2) die Haarabtheilung auf dem Kopfe, M., Z.
  91. 3. rázbor, m. = razbora, C., Poh., Rož.- Kres.
  92. razbọ̑ra, f. die Langwiede, Mur.; die doppelte Langwiede beim Wagen, ( nam. razvora) Mik.
  93. razbǫ́rən, -rna, adj. überlegt, besonnen, Cig., Jan., Levst. (Nauk), BlKr.; razborna stanovitnost, Cv.
  94. razborı̑t, adj. verständig, Habd.- Mik., Lašče- Levst. (Rok.); razborita glavica, Erj. (Izb. sp.); — prim. hs. razborit, verständig.
  95. razborı̑tost, f. die Verständigkeit, Erj. (Izb. sp.).
  96. razbǫ́rnost, f. die Besonnenheit, Cig., Jan., Cig. (T.), nk.; razbornosti njegovi izročam kaj, ich stelle etwas seinem Ermessen anheim, Levst. (Pril.).
  97. razbosíti, -ím, vb. pf. r. konja, dem Pferde das Hufeisen abnehmen, r. se, das Hufeisen verlieren, Z.
  98. razbósti, -bódem, vb. pf. zerstechen, Cig., M.
  99. razbǫ̑ta, f. der Lärm, das Gepolter, der Rummel, Mur., V.-Cig., Jan.; hrup in razboto je črtil, Ravn.; ljubi le šum, razboto in smeh, Ravn.
  100. razbǫ́tati, -am, vb. impf. lärmen, poltern, V.-Cig., Jan.

   14.201 14.301 14.401 14.501 14.601 14.701 14.801 14.901 15.001 15.101  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA