Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

z (14.001-14.100)

  1. pozovı̑čka, f. die Hochzeitbitterin, Habd.- Mik.
  2. pozovníca, f. = pozivnica, DZ.; der Einberufungszettel, Levst. (Nauk).
  3. pozráčən, -čna, adj. in der Luft befindlich, Luft-, Cig., C., nk.; pozračna ladja, das Luftschiff, Cig.
  4. pozrȃčnica, f. voda p., das Luftwasser, Cig.
  5. pozračnína, f. das Meteor, Cig. (T.), Jes.; svetlobna p., das Lichtmeteor, Jes.
  6. pozrcálina, f. der Spiegelbeleg, h. t.- Cig. (T.).
  7. pózre, -eta, n. ( zaničlj.) ein junges Mädchen (von etwa 10—12 Jahren), C., vzhŠt., Polj.; — prim. posre.
  8. pozrẹ́ti, -zrèm, vb. pf. = pogledati: pozri name, Vod. (Pes.).
  9. pozváłən, -łna, adj. pozvȃłna pravda, die Aufforderungsklage, DZ.
  10. pozvánəc, -nca, m. der Einberufene, Jan. (H.); — der Geladene, der Gast, Jan.
  11. pozvȃnjati, -am, vb. impf. ad pozvoniti; in kurzen Absätzen läuten, von Zeit zu Zeit läuten, durch Läuten Zeichen geben; med mašo pozvanja; — (hudemu vremenu) p., jvzhŠt.
  12. pozvȃnjčkati, -am, vb. impf. dem. pozvanjati; drozeg tudi pozvanjčka kakor slavec, SlN.
  13. pozvȃnje, n. die Berufung, Mur.
  14. pozvánka, f. die Berufene, Jan. (H.); — die Geladene, Jan. (H.).
  15. pozváti, -zóvem, vb. pf. 1) rufen, herbeirufen, Mur., Cig., Jan.; p. piščeta, jvzhŠt.; berufen, Mur., Cig., Jan.; od odpravil p., abberufen, Cig.; — laden, einladen, Cig., Jan.; p. na kaj, k čemu, Cig., kajk.- Valj. (Rad); — vorladen, citieren, Cig., Jan.; pred sebe p. koga, Jan.; okrivljenca p. na sodbo, zatožence p. h kazenski razpravi, Levst. (Nauk); — auffordern, Cig., Jan.; p. koga na boj, nk.; žandarma jih pozoveta, naj se podajo, ogr.- Valj. (Rad); — 2) (po hs.) p. se, sich berufen, Cig. (T.).
  16. pozvȃvəc, -vca, m. der Aufforderer, (pozvalec) Navr. (Let.).
  17. pozvẹ̑da, f. die Erforschung, die Erhebung, DZ.
  18. pozvẹ́dati, -am, vb. impf. = pozvedavati, Jan.
  19. pozvẹdávanje, n. die Erkundigung(en), das Nachforschen, die gepflogenen Erhebungen.
  20. pozvẹdávati, -am, vb. impf. = pozvedovati.
  21. pozvẹ̑dba, f. die Erforschung, die Erhebung, Cig., Jan., nk.; vladne (uradne) pozvedbe, die amtlichen Erhebungen, nk.
  22. pozvẹ̑dən, -dna, adj. Befund-: pozvedno poročilo, Cig.
  23. pozvẹ́dẹti, -zvẹ́m, vb. pf. durch Ausforschen in Erfahrung bringen, erheben; p., po čem se vino prodaja.
  24. pozvẹdováłən, -łna, adj. Nachforschungs-, Jan. (H.).
  25. pozvẹdovȃnje, n. das Nachfragen, die Umfrage, die Erhebung(en).
  26. pozvẹdováti, -ȗjem, vb. impf. ad pozvedeti; zu erfahren suchen, Erkundigungen einziehen, Erhebungen pflegen.
  27. pozvẹdovȃvəc, -vca, m. der Nachforscher, der Kundschafter.
  28. pozvẹdovȃvka, f. die Nachforscherin, die Kundschafterin.
  29. pozvenẹ́ti, -ím, vb. pf. einen Klang von sich geben, Z.
  30. pozvẹstíti se, -ím se, vb. pf. sich befleißigen, Jarn.
  31. pozvončkáti, -ȃm, vb. pf. ein wenig klingeln, schellen, mit einem Glöckchen ein Zeichen geben, Cig.
  32. pozvončljáti, -ȃm, vb. pf. = pozvončkati, Cig., Jan.
  33. pozvoníti, -ím, vb. pf. ein wenig läuten, anläuten, mit der Glocke ein Zeichen geben; k maši p.; klingeln; pozvonil sem, pa nihče ni prišel odpirat.
  34. prágòzd, -gózda, m. der Urwald, Cig. (T.), C., nk.
  35. prájézik, -íka, m. die Ursprache, Cig. (T.), nk.
  36. prȃmez, m. das Gebräme, Mur., Mik.; — prim. 1. pram.
  37. práobràz, -ráza, m. das Urbild, Cig. (T.).
  38. práslȗz, -ı̑, f. der Urschleim, Cig. (T.).
  39. pravdoskȃza, m. der Winkelschreiber, Cig.
  40. pravdoznȃnəc, -nca, m. = pravoznanec, der Rechtsgelehrte, der Jurist, Cig., ogr.- Valj. (Rad).
  41. pravdoznȃnstvọ, n. = pravoznanstvo, Cig.
  42. pravnovezáłən, -łna, adj. rechtsverbindlich, Jan. (H.).
  43. pravnovę́zən, -zna, adj. rechtsverbindlich, DZ.
  44. pravnozgodovı̑nski, adj. rechtshistorisch, Navr. (Kop. sp.).
  45. pravoizkázən, -zna, adj. das Recht beweisend, (pravosk-) Jan. (H.).
  46. pravoskázən, -zna, adj., pogl. pravoizkazen.
  47. pravoznȃnəc, -nca, m. der Rechtsgelehrte, der Jurist, Cig., Jan., nk.
  48. pravoznȃnski, adj. rechtswissenschaftlich, juridisch, Cig., Jan., DZ., nk.; pravoznanskih ukov stolica, LjZv.
  49. pravoznȃnstvọ, n. die Rechtsgelehrsamkeit, die Jurisprudenz, Cig., Jan., pravoznanstva se naučiti, nk.
  50. právzòr, -vzóra, m. das Urbild, das Prototyp, Jan., DZ., Zora.
  51. právzórən, -rna, adj. pravzǫ̑rni meter, der Normalmeter, DZ.
  52. prȃz, m. der unbeschnittene Schafbock, der Widder, Cig., C., Pivka- Mik., Kras, Brkini- Erj. (Torb.).
  53. prázdən, -zdna, adj. (prvotna oblika) = prazen, Mur., Mik., Krelj.
  54. prázen, -zna, adj. leer; p. sod, p. papir, prazna glava; prazni kraji, öde Gegenden; p. dobrega, Ravn.; — gehaltlos, schal; prazna pijača; prazna pesem; — nichtig, eitel; prazne besede, leere Worte; p. izgovor, eine leere Ausrede; prazna vera, der Aberglaube; p. up, eitle Hoffnung; p. strah, unbegründete Furcht; p. hrup, blinder Lärm; p. nič, eitel Nichts, Cig.; p. strel, ein blinder Schuss, Jan. (H.); ta je prazna, das sind faule Fische, Cig.; ni prazna, es ist nicht ohne, Cig.; — vergeblich; prazno pot storiti, Cig.; prazen udarec, ein Fehlstreich, Cig.; — vacant: prazno mesto; — prazni čas, die Muße, Cig., Jan.; prazna ura, die Freistunde, V.-Cig.
  55. prázgodovína, f. die Urgeschichte, nk.
  56. prázgodovı̑nski, adj. urgeschichtlich, nk.
  57. praznáhern, adj. ganz leer, BlKr.- Let.
  58. praznę̑n, adj. = prazničen, C., GBrda; — prim. pražnjen.
  59. práznica, f. 1) die Niete (ein Los, das nichts gewinnt), Jan. (H.); — 2) die Hure, ogr.- Valj. (Rad); die Ehebrecherin, ogr.- Mik.
  60. prázničən, -čna, adj. festtäglich, Feiertags-, Fest-; praznična obleka, das Festkleid; festlich, feierlich, praznično obhajati, festlich begehen, Cig.; praznične volje biti, guter Laune sein, Zv.
  61. prázničnost, f. die Festlichkeit, die Feierlichkeit, Jan.
  62. práznik, m. 1) der Feiertag, der Festtag; božični prazniki; zapovedan p., ein gebotener Feiertag; p. posvečevati, den Feiertag heiligen; vsak dan imeti p. = lustig leben, Cig.; — šolski p., der Ferialtag, šolski prazniki, die Ferien, Cig., Jan., nk.; sodnji prazniki, Gerichtsferien, Jan.; — 2) der Hurer, ogr.- Valj. (Rad); — der Ehebrecher, Habd.- Mik.
  63. praznikováti, -ȗjem, vb. impf. einen Feiertag begehen, ein Fest feiern, Mik., SlN.
  64. praznína, f. 1) leerer Raum; praznine puščati za pripise, DZ.; — die Leere, Jan., Cig. (T.); Torricellijeva p., Sen. (Fiz.); — die Lücke, Jan., Cig. (T.), LjZv.; — 2) die Wüste, Guts., Cig.
  65. prázniški, adj. feiertagsmäßig, festlich, C., Z., Zora.
  66. prázniti, -im, vb. impf. leeren; kupice p.; räumen, Cig.; p. sobo, Jan.
  67. praznìv, -íva, adj. hurerisch, ogr.- C.
  68. praznję̑n, adj. = pražnji, feiertagsmäßig: danes si praznjen = oblečen si kakor o praznicih, praznjeno platno = tenko p., Plužna- Erj. (Torb.); — prim. praznen.
  69. práznjenje, n. das Leeren.
  70. praznóba, f. die Leere, Mur., Cig., Jan.
  71. praznǫ̑ča, f. = praznota, Kremp.- M.
  72. praznoglàv, -gláva, adj. kopfleer, Cig., Jan., nk.
  73. praznoglȃvəc, -vca, m. der Hohlkopf, Jan. (H.).
  74. praznoglávən, -vna, adj. = praznoglav, Cig.
  75. praznomèr, -mę́ra, m. das Vacuummeter, h. t.- Cig. (T.).
  76. praznomı̑səłn, -łna, adj. gedankenleer, Jan.
  77. praznoròk, -rǫ́ka, adj. mit leeren Händen, Cig., Jan.
  78. práznost, f. 1) die Leerheit, die Leere; die Schalheit, die Nichtigkeit; die Eitelkeit; die Vergeblichkeit, Cig., Jan.; — 2) die Hurerei, ogr.- Mik., Valj. (Rad).
  79. praznóta, f. die Leerheit, die Leere; die Gehaltlosigkeit, die Nichtigkeit; die Eitelkeit; — = praznina, Cig., Jan.
  80. praznótən, -tna, adj. leer, nichtig, eitel, Jan.
  81. praznovȃnje, n. 1) das Müßigsein, die Muße, Cig.; — 2) die festliche Begehung, die Feier; p. rojstnega dneva, p. petdesetletnice.
  82. praznováti, -ȗjem, vb. impf. 1) nicht arbeiten, feiern, müßig sein, Cig., Jan., Trub., Mik., Dol.; faulenzen, M., Volk.; — 2) festlich begehen, feiern; p. svoj god, obletnico; — 3) Unzucht treiben, Habd.- Mik., ogr.- C., M.; šesta zapoved prepoveda, naj ne praznujemo, ogr.- Valj. (Rad).
  83. praznovȃvəc, -vca, m. kdor praznuje (god i. t. d.), Valj. (Rad).
  84. praznovę̑rəc, -rca, m. ein abergläubischer Mensch, Mur., Cig., Jan., nk.
  85. praznovę́rən, -rna, adj. abergläubisch, Mur., Cig., Jan., nk.
  86. praznovę̑rje, n. der Aberglaube, Cig. (T.), nk.
  87. praznovę̑rnik, m. = praznoverec, Mur., nk.
  88. praznovę́rnost, f. die Abergläubigkeit, Mur.
  89. praznovę̑rski, adj. abergläubisch, Mur., nk.
  90. praznovę̑rstvọ, n. der Aberglaube, Cig., nk.
  91. praznovı̑t, adj. müßig: le-tukaj ta meč nema praznovati ni praznovit biti, Trub. (Post.); praznovita, nestanovita srca, Trub. (Post.).
  92. prebəzgáti, -ȃm, vb. pf. = prebeckati, durchstochern, Lašče- Levst. (M.); pipo p., Zora; — stochernd durchhöhlen, Cig.
  93. preblazíniti, -ı̑nim, vb. pf. neu polstern, überpolstern, Cig.
  94. preblázniti se, -im se, vb. pf. in eine Verirrung gerathen, irren, Mik., Vrtov. (Km. k.), Notr.
  95. preblízu, adv. zu nahe.
  96. prebrázditi, -im, vb. pf. durchfurchen, Cig.
  97. prebrízgati, -brı̑zgam, vb. pf. durchspritzen, Jan.
  98. prebrizgljáti, -ȃm, vb. pf. durchspritzen, Cig.
  99. prebrízgniti, -brı̑zgnem, vb. pf. durchspritzen, Cig.
  100. prebŕzəł, -zla, adj. mit veränderter Gesichtsfarbe, C.

   13.501 13.601 13.701 13.801 13.901 14.001 14.101 14.201 14.301 14.401  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA