z (13.801-13.900)

13801. povznòs, -nósa, m. der Schwung ( stil.), Cig. (T.).
13802. povzoríti, -ím, vb. pf. idealisieren, Cig. (T.); osebe so nekako povzorjene, Zv.
13803. povzpèn, -pę́na, m., LjZv.; pogl. povznos, vzlet.
13804. povzpę́ti se, -pnèm se, vb. pf. sich nach und nach emporschwingen, Bes.
13805. povzpę́titi, -pę̑tim, vb. pf. = ponoviti, wiederholen, C.
13806. povzročeváti, -ȗjem, vb. impf. ad povzročiti, nk.
13807. povzročı̑təv, -tve, f. die Veranlassung, nk.
13808. povzročíti, -ím, vb. pf. verursachen, nk.
13809. povzvı̑šati, -am, vb. pf. = povišati, Jan. (H.).
13810. pozȃba, f. das Vergessen, die Vergessenheit, Mur., Cig., Jan., Ravn.- Valj. (Rad), nk.
13811. pozabávljati, -am, vb. pf. ein wenig stänken oder necken, einige Glossen machen, Z.
13812. pozȃbək, -bka, m. der Vergessenheitsfehler, Jan.
13813. pozȃbəljši, adv. ( part. praet. ad pozabiti) = pozabivši, pozabič, C.; (pozabuši, pozabljivši), Dol.
13814. pozábən, -bna, adj. = pozabljiv, Mur., Jan.
13815. pozȃbič, adv. aus Vergessenheit, Jan.; p. sem tudi tvoj denar v žep vteknil, jvzhŠt.
13816. pozábiti, -im, vb. pf. vergessen; p. kaj, na kaj, koga, na koga; to sem že zdavnaj pozabil; p. nož na mizi; ta človek na vse pozabi; (na) Boga p., ne pozabi (na) mene; — p. česa, koga: moji soprniki so tvojih besed pozabili, Trub.; drugih p., Krelj; — pozabivši kaj storiti, aus Vergessenheit etwas thun, Cig., Jan.; — mož je že pozabil pisati (pisanje), der Mann hat schon das Schreiben verlernt, vergessen; — (ein Übel) verwinden, vergessen; vse bolečine p.; ni še pozabljeno; naj bo pozabljeno! ( praes. pozabodem: ne pozabodo, Levst. [Nauk]; v svoji samoti pozabode lehko vse, LjZv.).
13817. pozabíti, -bı̑jem, vb. pf. nacheinander einschlagen; vse žreblje p., Cig.
13818. pozabívati, -am, vb. impf. = pozabljati, Šol., C., Zora, Vrt.
13819. pozabívnost, f. = pozabljivost: pozabivnosti morje, Levst. (Zb. sp.).
13820. pozábljati, -am, vb. impf. ad pozabiti, vergessen.
13821. pozabljénje, n. das Vergessen, die Vergessenheit; pozabljenjè, ogr.- Valj. (Rad).
13822. pozábljenost, f. das Vergessensein, die Vergessenheit, Jan. (H.).
13823. pozabljeváti, -ȗjem, vb. impf. = pozabljati, Jan., Dalm., Guts. (Res.)- Mik.
13824. pozabljìv, -íva, adj. vergesslich; star človek je p.; — p. svojih dolžnosti, vergesslich in Bezug auf seine Pflichten, Met.- Mik.
13825. pozabljı̑vəc, -vca, m. der Vergessliche.
13826. pozabljı̑vka, f. die Vergessliche.
13827. pozabljívost, f. die Vergesslichkeit.
13828. pozabljı̑vši, adv., nam. pozabeljši, pozabivši, aus Vergessenheit, Kr.- Met., Kor.- Jan. (Slovn.).
13829. pozabolę̑čki, m. pl. = pobolečki, Mur.
13830. pọ̑zad, m. der Herd, Jarn., Jan., Notr.- Z.; pod pozad v kuhinji kaj postaviti, Nov.- C.; (puzad, Guts.; pozed, Rez.- C.).
13831. pozȃdje, n. = ozadje, der Hintergrund, Z., DZ., SlN.- C.
13832. pozȃdnji, adj. = zadnji, der hinten ist, ogr.- C.; — = poslednji, C.
13833. pozajẹ̑mati, -mam, -mljem, vb. impf. ad pozajeti; 1) ausschöpfen, erschöpfen, Cig., Jan.; — 2) entnehmen, schöpfen, Cig.
13834. pozaję́ti, -zajámem, -zájmem, vb. pf. 1) ausschöpfen; vso vodo p. iz posode; — 2) entnehmen, schöpfen ( fig.), Cig., Jan., Cig. (T.); — 3) einnehmen: p. mesto, deželo, C.
13835. pozȃjtrkovati, -ujem, vb. pf. abfrühstücken, Cig.; (pozajutrkovati, nk.).
13836. pozakléniti, -klę́nem, vb. pf. nacheinander versperren, verschließen; vse omare, vsa vrata p.
13837. pozakonı̑təv, -tve, f. die Ehelicherklärung, die Legitimation (unehlicher Kinder), Cig., Jan.
13838. pozakǫ́niti, -ǫ̑nim, vb. pf. 1) gesetzlich machen, legitimieren, Cig., Krelj- M.; p. otroka, ein Kind legitimieren, Cig., Jan.; pozakonjen, legitimiert, DZ.; — 2) ehelich trauen, SlN., Bes.; — verehelichen, Zora, Let.; — heiraten, Ist.- C.; — p. se, sich verehelichen, Z., nk.
13839. pozakotíti, -ím, vb. pf. p. prostor, einen Raum (in allen Winkeln) voll füllen, Zv.
13840. pozȃł, -zála, adj. ziemlich schön: pozalo, recht schön, C.; pozalo govoriti, fein, gebildet sprechen, Z.
13841. pozalíti, -líjem, vb. pf. nacheinander zugießen, M.; s svincem p. luknje, Z.
13842. pozapečátiti, -ȃtim, vb. pf. nacheinander versiegeln.
13843. pozaplatíti, -ím, vb. pf. nacheinander belappen, verflicken, Cig., Z.
13844. pozapráviti, -prȃvim, vb. pf. allmählich verthun, vergeuden.
13845. pozaprę́ti, -prèm, vb. pf. nacheinander einsperren; zdaj so tatove že precej pozaprli; nacheinander zusperren; prodajalnice so že pozaprli.
13846. pozasadíti, -ím, vb. pf. allmählich bepflanzen, Jan.
13847. pozaslóniti, -slǫ́nim, vb. pf. nacheinander durch angelehnte Schirme oder Deckel verdecken, Z.; peči p., die Ofenthüren verdecken, Z.
13848. pozaspáti, -ím, vb. pf. nacheinander einschlafen; vse je že bilo po hiši pozaspalo, jvzhŠt.
13849. pozastáviti, -stȃvim, vb. pf. nacheinander versetzen oder verpfänden.
13850. pozaužíti, -žı̑jem, vb. pf. nacheinander verzehren.
13851. pozȃva, f. = poziv, die Vorladung (vor Gericht), C.
13852. pozaváč, m. der Zusammenrufer, M.
13853. pozávanje, n. = pozivanje, M., kajk.- Valj. (Rad).
13854. pozávati, -vam, -vljem, vb. impf. ad pozvati; = pozivati: einladen, herbeirufen, C., Danj.- Mik., vzhŠt., BlKr.; p. na gostijo, Pjk. (Črt.).
13855. pozavčı̑n, m. der Hochzeitslader, C., SlN., vzhŠt.- Pjk.
13856. pozd, adj. spät: pozdega srca, langsamen Sinnes, C.; — pozdo, spät, Meg.- Mik., C., Rez.- Baud.; pozdeje, später, nachher, Jarn. (Sadj.).
13857. pozdàj, adv. = po zdaj, künftighin, C., Str.
13858. pozde, adv. später, nachher, C.; — ("pozdje", spät, Mur.).
13859. pozdẹ̑j, adv. später, hernach, Mur., Mik.
13860. pózdən, -zdna, adj. = pozen, Mur., Jan., M., C.
13861. pozdę̑r, -rja, m. = pazder, C.
13862. pozdę̑rje, n. coll. = pazderje, ogr.- Valj. (Rad).
13863. pozdẹ́ti se, -zdí se, vb. pf. scheinen, Cig.; gut dünken: kakor se njemu pozdi, nach seinem Ermessen, DZ.
13864. pozdẹ̑va, f. die Muthmaßung, Jan.
13865. pozdẹ́vati se, -a se, vb. impf. ad pozdeti se; pozdeva se mi, es däucht mir, es will mir scheinen, Cig., Jan.
13866. pozdẹ̑vək, -vka, m. die Muthmaßung, Z.; die Meinung, C.; — das Vorurtheil, C.; — der Dünkel, C.
13867. pózdi, adv. spät, Guts., Mur., C., pozdı̑, Rož.- Kres, Npes.-Schein.
13868. pozdı̑rje, n. = pazderje, Cig.
13869. pozdràv, -zdráva, m. die Begrüßung; der Gruß; p. vrniti, den Gruß erwidern.
13870. pozdrȃva, f. = pozdrav, ogr.- C.
13871. pozdrȃvək, -vka, m. der Gruß, Jan.
13872. pozdrávən, -vna, adj. Begrüßungs-, Gruß-, Cig.
13873. pozdravílọ, n. der Gruß, Jan., C.
13874. pozdráviti, -zdrȃvim, vb. pf. 1) allmählich gesund machen; p. se, allmählich gesund werden; nič se ne morem p.; — 2) einen Gruß entbieten, grüßen, begrüßen; pozdravi mi brata! rekel te je lepo pozdraviti, er lässt dich schön grüßen; pozdravi ga v mojem imenu! grüße ihn meinerseits, Cig.; pozdravljen (-na, -ni)! sei (seid) gegrüßt! — p. se, einander grüßen; srečala sta se, pa se nista pozdravila.
13875. pozdrȃvje, n., Ravn.- Valj. (Rad), pogl. pozdrav.
13876. pozdravljáč, m. der Grüßer, Cig.
13877. pozdrávljanje, n. das Grüßen.
13878. pozdrávljati, -am, vb. impf. ad pozdraviti, 1) allmählich gesund machen; — 2) grüßen; mati te pozdravlja, die Mutter lässt dich grüßen.
13879. pozdravljȃvəc, -vca, m. der Grüßer, Mur., Cig.
13880. pozdravljȃvka, f. die Grüßerin, Cig.
13881. pozdravljénje, n. der Gruß; p. poslati, prinesti komu od koga; pozdravljenjè, Schönl.- Valj. (Rad).
13882. pozdrȃvnica, f. das Begrüßungsgedicht, Cig.
13883. pozdŕgniti se, -dȓgne se, vb. pf. pozdrgne se mi, ich empfinde einen Brechreiz, Staro Sedlo- Erj. (Torb.).
13884. pozdrgováti se, -ȗje se, vb. impf. ad pozdrgniti se; pozdrguje se mi, ich empfinde Brechreiz, Staro Sedlo- Erj. (Torb.).
13885. pozdrȗzgati, -am, vb. pf. nach und nach zerquetschen, Z.
13886. pozèb, -zę́ba, m. der Frostschaden, C., Mariborska ok.- Kres; za jutri se je pozeba bati, BlKr.
13887. pozę̑b, f. = pozeb, m., Svet. (Rok.); pǫ́zeb, Valj. (Rad).
13888. pozę̑ba, f. das Abfrieren, der Frostschaden.
13889. pozę́bati, -am, vb. impf. ad pozebsti; durch Frost zugrunde gehen, abfrieren, Cig., Jan., C.; lan rad pozeba, Rut. (Zg. Tolm.).
13890. pozę̑bica, f. das Abfrieren, Z.; kadar je drevje in trtje cinasto, pravijo, da je pozebica, Št. Jernej ( Dol.).
13891. pozeblína, f. kar je pozeblo: n. pr. pozebla ozimina, Gor.
13892. pozebováti, -ȗjem, vb. impf. ad pozebsti, = pozebati.
13893. pozę́bsti, -zę́bem, vb. pf. durch Frost Schaden leiden oder zugrunde gehen; trta je pozebla, orehi so pozebli; kopriva ne pozebe = Unkraut verdirbt nicht; pozebel, abgefroren; pozebla ozimina.
13894. pozelenẹ́ti, -ím, vb. pf. allmählich grün werden, C., Z., Zora.
13895. pozeleníti, -ím, vb. pf. allmählich grün machen, begrünen, Cig.; — p. se = pozeleneti, Cig.
13896. pozę̑məljčan, m. der Erdbewohner, Ravn.
13897. pozę́məljn, -ljna, adj. = pozemeljski, Cig.
13898. pozę̑məljski, adj. auf der Erde vorkommend, Erd-, Erden-, irdisch; p. mah, pozemeljske rastline, pozemeljsko veselje.
13899. pozę̑məljščina, f. das Irdische, V.-Cig.
13900. pozę́mən, -mna, adj. = pozemeljski; tellurisch: pozę̑mnọ železo, Erj. (Min.); — pozemno gorovje, Landgebirge, Cig. (T.).

   13.301 13.401 13.501 13.601 13.701 13.801 13.901 14.001 14.101 14.201  

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani