Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

z (13.101-13.200)

  1. oznáčən, -čna, adj. bezeichnend, marquant, Levst. (Pril.).
  2. oznáčenje, n. die Bezeichnung, C., nk.
  3. označevȃnje, n. das Kennzeichen, das Charakterisieren, nk.
  4. označeváti, -ȗjem, vb. impf. ad označiti, Z., nk.
  5. označíłən, -łna, adj. = značilen, bezeichnend, charakteristisch, Jan. (H.).
  6. oznáčiti, -znȃčim, vb. pf. kennzeichnen, bezeichnen, Jan.; charakterisieren, C., nk.; — determinieren ( z. B. eine Pflanze), Cig. (T.); — definieren, Cig.
  7. oznȃk, m. das Abzeichen, C.
  8. oznȃka, f. das Zeichen, die Signatur ( z. B. eines Bibliothekswerkes), Navr. (Let.).
  9. oznȃmba, f. die Definition, Cig.
  10. oznameníłən, -łna, adj. charakteristisch, Cig. (T.).
  11. oznamenílọ, n. die Bezeichnung, die Signatur, Cig. (T.); sodno o., die gerichtliche Bezeichnung, DZ.; obkrajno o., die Marginalbezeichnung, DZkr.; poznatno o., eine leicht erkennbare Bezeichnung, DZ.
  12. oznameníti, -ím, vb. pf. marken, Cig.; bezeichnen, Cig. (T.), DZ.; oznamenimo si na stekleni plošči kako mesto, Žnid.
  13. oznamenjeváti, -ȗjem, vb. impf. ad oznameniti, (-novati) Cig. (T.).
  14. oznámiti, -znȃmim, vb. pf. = oznameniti, bezeichnen, Cig.; kennzeichnen, Jan.; — definieren, Cig.
  15. oznamováti, -ȗjem, vb. impf. bezeichnen, Cig.
  16. oznaníłən, -łna, adj. die Bekanntmachung betreffend, Z.; oznanı̑łna knjižica, das Verkündbuch, Z.
  17. oznanı̑łnica, f. das kirchliche Verkündbuch, C.
  18. oznanı̑łnik, m. das Intelligenzblatt, Cig.
  19. oznanílọ, n. die Verkündigung, die Kundmachung; — die Botschaft; veselo, žalostno o.
  20. oznanı̑tba, f. = oznanilo, C.
  21. oznanı̑təv, -tva, f. die Verkündigung.
  22. oznániti, -znȃnim, vb. pf. bekannt machen, verkündigen, verlautbaren; kaj je župan pred cerkvijo, duhovnik s pridižnice oznanil? z bobnom o., unter Trommelschlag publicieren, Cig.
  23. oznánjati, -am, vb. impf. ad oznaniti; 1) verkündigen, bekannt machen; — 2) = vabiti, prvič pred mašo zvoniti, Tolm.
  24. oznanjȃvəc, -vca, m. der Verkündiger, Dict.
  25. oznanjȃvka, f. die Verkündigerin, Dict.
  26. oznanjénje, n. die Verkündigung; o. Marije device, Mariä Verkündigung, Cig.; oznanjenjè, ogr.- Valj. (Rad).
  27. oznanjeváti, -ȗjem, vb. impf. 1) verkündigen, bekannt machen; — 2) = vabiti, oznanjati 2), Gor.
  28. oznanjevȃvəc, -vca, m. der Verkündiger; o. božji, der Gottesbote, Cig.
  29. oznanjevȃvka, f. die Verkündigerin.
  30. oznanováti, -ȗjem, vb. impf., Mur., Cig. i. dr., nam. oznanjevati.
  31. oznášiti, -im, vb. pf. = ovaditi, Dol. ( BlKr.?)- Cig.
  32. oznáti, -znȃm, vb. pf. in Erfahrung bringen, auskundschaften, Cig.
  33. oznávati, -am, vb. impf. 1) o. kaj, sich nach einer Sache erkundigen, Cig.; — 2) o. se, zaudern, C., Z.
  34. ozník, m. = jetnik, der Eingekerkerte, C.; — prim. oza 2).
  35. oznojíti, -ím, vb. pf. mit Schweiß benetzen, Cig.; — o. se, in Schweiß gerathen, Cig.
  36. ozòb, -zǫ́ba, m. = zob f., oves, C.
  37. ozóbati, -zǫ́bljem, vb. pf. ringsum (Beeren u. dgl.) abessen, ringsum abpicken; kokoši so grozde ozobale.
  38. ozǫ̑bčat, adj. mit Stollen versehen, bestollt: ozobčata podkova, DZ.; — prim. ozobec 2).
  39. ozǫ̑bčati, -am, vb. pf. rings mit Zähnen versehen, Cig.; — um-, auszacken, ausscharten, Cig.
  40. ozǫ̑bəc, -bca, m. 1) der Stift am Ende des Schnurbandes, die Schnurnadel, Jan.; — 2) der Stollen am Hufeisen: podkova z ostrima ozobcema, DZ.; podkove s privitimi ozobci, Levst. (Podk.).
  41. ozǫ̑bək, -bka, m. = ozoban grozd, ein entbeerter oder abgepickter Traubenkamm.
  42. ozǫ́bi, m. pl. die an einer Mauer herausragenden Ziegel zum Zwecke eines Zubaues, Ist.- Nov.
  43. ozobína, f. = ozobek, Cig., C.
  44. ozǫ́biti, -im, vb. pf. bezähnen, Cig.
  45. ozǫ̑bje, n. die Zahnreihe, Cig.; das Gebiss, Jan., Cig. (T.).
  46. ozōn, m. activer Sauerstoss, das Ozon ( chem.), Cig., Jan., Cig. (T.), Sen. (Fiz.).
  47. ozonína, f. der Ozongehalt, h. t.- Cig. (T.).
  48. ozonomèr, -mę́ra, m. das Ozonometer, Cig. (T.).
  49. ozonomētər, -tra, m. = ozonomer, Cig. (T.).
  50. ozoríti se, -ím se, vb. pf. Tag werden, ogr.- C.; tudi: ozóriti se: Motnoba odhaja, Ozori se dan, Vod. (Pes.).
  51. ozòv, -zóva, m. = oklic, das eheliche Aufgebot, Jan., Mik., vzhŠt.; na ozovu biti, aufgeboten werden, BlKr.; — ózov, -zóva, BlKr.
  52. ozǫ̑vnice, f. pl. das Verkündbuch, C.
  53. ozrȃčje, n. der Luftkreis, die Atmosphäre, Cig., Jan., Cig. (T.), Jes., Sen. (Fiz.).
  54. ozrẹlẹ́ti, -ím, vb. pf. reif werden, ogr.- C.
  55. ozrẹ́ti se, -zrèm se, vb. pf. den Blick wenden, sich umsehen; o. se kam, na koga; o. se po sobi, das Zimmer durchblicken, Cig.; — zurückblicken; ozri se! — o. se na kaj, etwas in Betracht nehmen, berücksichtigen, Cig., Jan., Cig. (T.).
  56. ozvȃnjati, -am, vb. impf. ad ozvoniti, Z.
  57. ozváti, -zóvem, vb. pf. verkünden, ausrufen, M.; o. za kralja, Z.; als Ehepaar aufbieten: ozvali so ga že trikrat, BlKr.
  58. ozvẹ́dẹti, -zvẹ́m, vb. pf. ausforschen, Z.
  59. ozvẹdováti, -ȗjem, vb. impf. nachforschen, Cig.
  60. ozvẹstíti se, -ím se, vb. pf. 1) = osvestiti se, zu sich kommen, C.; — 2) sich melden, C.
  61. ozvẹ́zditi, -im, vb. pf. mit Sternen besetzen, besternen, Mur., Cig.
  62. ozvẹ̑zdje, n. das Gestirn, das Sternbild, Mur., Cig., Jan., Cig. (T.), nk.
  63. ozvoníti, -ím, vb. pf. mit der Glocke benachrichtigen oder rufen, Z.
  64. padokàz, -káza, m. das Nivellierdiopter, Cig. (T.).
  65. páklẹz, m., nam. paklest, Cig., Slom.- C.; z debelim paklezom ga je udaril, Št.
  66. panteīzəm, -zma, m. vseboštvo, der Pantheismus.
  67. papīzəm, -zma, m. katoliški nauk o papeštvu, der Papismus, Jan.
  68. paradȃjzar, -rja, m. der Paradiesapfel (solanum lycopersicum), Tuš. (R.); — pogl. rajsko jabolko.
  69. parafrāza, f. razlaga z drugimi besedami, die Paraphrase, Cig. (T.).
  70. parafrazováti, -ȗjem, vb. impf. paraphrasieren, Cig. (T.).
  71. paralelı̑zəm, -zma, m. razmerje med podobnimi rečmi, der Parallelismus, Cig. (T.).
  72. paralogīzəm, -zma, m. razumu nasproten sklep, der Paralogismus, Cig. (T.).
  73. parentēza, f. vmesni stavek, vmetek, die Parenthese, Cig. (T.).
  74. párẹz, m. kol, s katerim pri svinjkanju pastir svinjko odganja, vzhŠt.
  75. parı̑zar, -rja, m. 1) der Pariserwagen (großer, starker Lastwagen), Slom.- C., SlN.; — 2) der Wolfsfuß (lycopus europaeus), Ip.- Erj. (Torb.); — iz nem.
  76. parmezānəc, -nca, m. = parmezanski sir, Jan.
  77. parmezānski, adj. p. sir, der Parmesankäse, Cig., Jan.
  78. parovòz, -vǫ́za, m. der Dampfwagen, die Locomotive, Cig., Jan., h. t.- Cig. (T.); — rus.
  79. partizāna, f. eine Art Spieß, die Partisane, Cig., Jan.
  80. patriotīzəm, -zma, m. domoljubje, rodoljubje, der Patriotismus.
  81. pavēza, f. der Schild, Mur.; — prim. it. pavese.
  82. pavozína, f. der Prügel, ogr.- C.
  83. pāvza, f. prenehljaj, oddih, die Pause.
  84. 1. pȃz, m. das Achtgeben, die Aufmerksamkeit, Z., Slom.- C.
  85. 2. pȃz, m. die Fuge, Z., Mik.
  86. pazáč, m. der Beobachter, C.; — der Lauerer, C.; der Aufseher, ogr.- C.
  87. pàzakȗp, m. die Aftermiethe, Jan. (H.).
  88. pàzakȗpnik, m. der Afterpächter, Levst. (Nauk).
  89. pȃzba, f. die Beobachtung, Cig.; die Hut, Cig., C.; die Überwachung, DZ.; — die Lauer, Cig., Jan.
  90. pazdę̑r, m. 1) ein kleines, beim Brecheln abfallendes Stückchen des holzigen Theiles des Flachsstengels, die Age, Mur., Mik., nk.; ( nav. pezdir); — 2) kačji p., der Tausendfuß, die Schnurassel (iulus sp.), Polžane (Ist.)- Erj. (Torb.).
  91. pazdę̑rje, n. coll. die holzigen Flachsabfälle, die Agen, die Flachsschäbe, Mur., nk.; ( nav. pezdirje).
  92. pazdę̑rnat, adj. voll Agen, Mur.; pazdernate konoplje, DZ.
  93. pȃzdiha, f. = pazduha, Dict., M., C.
  94. pȃzduha, f. die Achselhöhle; pod pazduho peljati, am Arme führen; za pod pazduho se voditi, Arm in Arm gehen; obesiti se komu za pod pazduho, Jurč.; — izpod pazduhe jemati, improvisieren, Cig.; — (govori se največ: pazha).
  95. páze, f. pl. lesica ali lesena vrata pri medernji (ogradi za koze ali ovce), Vas Krn- Erj. (Torb.); — plot od krajevcev, Bolc- Erj. (Torb.); — die Giebelverschalung, Tolm.
  96. pázən, -zna, adj. 1) Aufsichts-: pȃzna služba, DZ.; — 2) aufmerksam, achtsam, Mur., Cig., Jan., C., nk.
  97. pȃzha, f. = pazduha.
  98. pȃziha, f. = pazduha, Zv.
  99. pazílọ, n. das Achtgeben: tacega pazila je treba, solche Vorsichten sind zu beobachten, Levst. (Nauk).
  100. pazíšče, n. die Warte, C.

   12.601 12.701 12.801 12.901 13.001 13.101 13.201 13.301 13.401 13.501  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA