Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

z (13.001-13.100)

  1. ozdravljúh, m. der Curpfuscher, Levst. (Nauk), DSv.
  2. ozdravljúhinja, f. die Curpfuscherin, Jan. (H.).
  3. ozdravník, m. der Arzt, Škrinj.- Valj. (Rad); za svet vprašati ozdravnike, Vod. (Izb. sp.).
  4. ozę̑ba, f. 1) das Erfrieren, C.; der Frostschaden: da bi trsja le ozeba ne pokvarila! C.; — 2) die Frostbeule, Cig., Jan.
  5. ozę́bati, -am, vb. impf. ad ozebsti; erfrieren, durch Frost Schaden leiden.
  6. ozę̑bək, -bka, m. = ozeblina, M., Kras.
  7. ozę̑bica, f. = ozeblina: ozebico imeti na nogi, Gor.
  8. ozeblína, f. die Frostwunde, die Frostbeule.
  9. ozę́blost, f. die Erfrorenheit, Jan. (H.).
  10. ozę́bniti, -zę̑bnem, vb. pf. = ozebsti, M.
  11. ozebováti, -ȗjem, vb. impf. ad ozebsti, ozebniti = ozebati.
  12. ozę́bsti, -zę́bem, vb. pf. vom Frost Schaden erleiden, erfrieren; prsti so mi ozebli; — rastlina ozebe po vrtnarjevi nemarnosti; ozebel, durch Frost beschädigt, erfroren; ozebla roka.
  13. ǫ́zək, -zka, adj. von geringer Ausdehnung in der Breite: schmal; ozka cesta; ozka stran, die hohe Kante: na ozko stran postaviti desko (hochkantig stellen), Cig. (T.); eng; ozke hlače; — ožja volitev, die engere Wahl, nk.
  14. ózəł, -zla, m. 1) = vozel, der Knoten, C., M.; živčni o., der Nervenknoten, Erj. (Som.); o. nihaja, der Schwingungsknoten, Cig. (T.); — 2) der Knorren (čvrš v lesu), Kanal- Erj. (Torb.).
  15. ozelenẹ́ti, -ím, vb. pf. grün werden; spomladi drevo ozeleni.
  16. ozelenẹ́vati, -am, vb. impf. ad ozeleneti, Jan.
  17. ozeleníti, -ím, vb. pf. grün machen, begrünen, Cig., Jan., M.
  18. ozẹ̑məc, -mca, m. nav. pl. ozemci, die Augenlider, vzhŠt.; die Augenwimpern, C.
  19. ozę̑məlje, n. = ozemlje, C.
  20. ozẹ̑mice, f. pl. = ozemci, C.; (ozimice, ogr.- Mik.).
  21. ozę̑mlje, n. das Gebiet, das Territorium, Cig. (T.), DZ.
  22. ozę̑rati se, -am se, vb. impf. = ozirati se.
  23. ozę̑rovati se, -ujem se, vb. impf. = ozirati se, Dict.
  24. ǫ́zgər, -gra, m. = vozger, der Rotz, Cig.
  25. ozgóraj, adv., Jan., Trub.- Mik., ogr.- M., pogl. odzgoraj.
  26. ozgrìv, -íva, adj. = vozgriv, Št.- Cig.
  27. ozı̑bi, m. pl. zitterndes Erdreich, der Torfboden, der Moorgrund, Jan.
  28. ǫ́zičək, -čka, adj. recht schmal oder eng, C.
  29. ozídati, -am, vb. pf. = obzidati, Cig.
  30. ozídən, -dna, adj. = obziden: ozı̑dni lišaj, die Mauerflechte, Cig.
  31. ozı̑dje, n. = obzidje, Meg.- Mik., Mur., Cig., Jan., Met., Preš.
  32. ozijáti, -ȃm, (-zı̑jam), vb. pf. begaffen: on mora vse ljudi o., Cig.
  33. ozı̑m, adj. Winter- ( v. Getreide, Flachs, Obst u. dgl.), Meg.- Mik., Cig., M., C.; ozimi lan, Lašče- Erj. (Torb.); ozimo sadje, Cig.
  34. ozimáča, f. der Winterapfel, kajk.- Valj. (Rad).
  35. ozimè, -ę́ta, n. ein zweijähriges Füllen, Podkrnci- Erj. (Torb.).
  36. ozı̑məc, -mca, m. 1) die Winterfrucht: ječmen o., die Wintergerste, Cig.; = šestovrstni ječmen, Temljine ( Tolm.)- Štrek. (Let.); oves o., der Winterhafer, Cig.; lan o., lan, ki je jeseni vsejan, Lašče- Levst.; der Winterflachs, Cig., Jan., C., Mik., Svet. (Rok.), Notr.; luk o., Mik.; — der Winterapfel, Jan.; ozimci, das Winterobst, Cig.; — 2) das im Winter geborene Junge, C.; pos. jare, ki se je rodilo po zimi, Bolc- Erj. (Torb.).
  37. ozı̑mək, -mka, m. 1) der Winterrogen, Jarn.; — 2) doba od velike noči do sv. Jurija: ako je ozimek dolg, bo slaba letina, Tolm.; — pl. ozimki, der Nachwinter, Cig.; ( nam. odzimek, Štrek. [Let.]).
  38. ozímən, -mna, adj. Winter-, Jarn., Cig., Jan., Notr.; ozı̑mna pšenica, o. dlaka, Jan.
  39. ozimẹ́ti, -ím, vb. pf. auswintern, Mur.; o., ozimẹ̑jem: erstarren: kača po zimi ozimeje, Podkrnci- Erj. (Torb.); hart bleiben: grozdje in drugo sadje ozimeje, če ne more dobro dozoreti in ostane trdo, Temljine ( Tolm.)- Štrek. (Let.).
  40. ozimíca, f. 1) pozno zrela hruška, die Winterbirne, Mur., Cig., C., Goriš., Kras, Lašče- Erj. (Torb.), Gor.; — ozı̑mica, neko jabolko, Mariborska ok.- Erj. (Torb.); — 2) neka riba, katera se o božiču lovi, (die "Reinacke"), Jarn.
  41. ozimíka, f. der Winterapfel oder die Winterbirne, Z.
  42. ozimína, f. die Herbstsaat, das Wintergetreide.
  43. ozimı̑nəc, -nca, m. = ozimec, die Winterfrucht, M.
  44. ozimı̑nka, f. die Winterfrucht, M.
  45. ozı̑mka, f. 1) krava, ki črez zimo ostane jalova, Cig., Mik., Gor., Tolm.; — 2) die Winterbirne, die Spätbirne, Cig., Jan., Lašče, Tolm.- Erj. (Torb.); — der Winterapfel, Cig.; — ozimke, das Winterobst, Cig.; — = ozimina, die Wintersaat, Cig.; — 3) = zimica, das Fieber, C.
  46. ozı̑mnica, f. 1) = ozimica 2), C.; — 2) die Winterbirne, C., Notr.; — 3) die Winterblume (eranthis), C.
  47. ozı̑mnik, m. der Winterapfel, Cig.
  48. ozimováti, -ȗjem, vb. impf. ad ozimeti, Mur.
  49. ozı̑mski, adj. = ozim, M.; o. sadež, C.
  50. ozı̑mščica, f. eine Art Winterapfel, C.
  51. ozı̑mščina, f. coll. Winterfrüchte, Z.
  52. ozı̑n, m. = mora, der Trud, der Alp: o. ga tlači, Buče ( Št.)- C.
  53. ozíniti, -zı̑nem, vb. pf. den Mund nach etwas aufsperren, Mur.; veliko ozinil, malo požrl, Npreg.- Met.
  54. ozı̑r, m. 1) der Umblick, der Rückblick, Mur., Cig., Jan.; — 2) = obzir, die Rücksicht, die Berücksichtigung, der Betracht, Mur., Cig., Jan., Cig. (T.), nk.; o. imeti na kaj, etwas in Betracht ziehen, Levst. (Pril.); brez ozira na stan, ohne Unterschied des Standes, Jan.; z ozirom na to, mit Rücksicht darauf, Jan.; — die Beziehung: v tem oziru, nk.; — ( praep. c. gen.; ozir tega, Jan., nam. glede na to).
  55. oziráłən, -łna, adj. beziehend, relativ ( gramm.), Cig., Jan., nk.
  56. ozı̑ranje, n. das Umherblicken; das Umsehen, das Zurückblicken.
  57. ozı̑rati se, -am se, vb. impf. ad ozreti se; 1) die Blicke wenden, sich umsehen, sich umschauen; otroci se v šoli (cerkvi) vedno ozirajo; gori se o., die Blicke nach oben richten; dekle se po fantih ozira, Z.; — zurückblicken; — solnce se ozira, die Sonne wirft beim Untergange ihre letzten Strahlen auf die Berghöhen, Z., jvzhŠt.; — 2) o. se na koga (kaj), auf jemanden (etwas) Rücksicht nehmen, jemanden (etwas) berücksichtigen, Cig., Jan., nk.; — sich beziehen, Jan., nk.
  58. ozirávati se, -am se, vb. impf. umherschauen, C.
  59. ozı̑rək, -rka, m. der Umblick, der Rückblick, Cig., Jan.
  60. ozírən, -rna, adj. 1) rücksichtsvoll, Cig. (T.), nk.; — 2) Beziehungs-, relativ, Cig., Jan., C.; ozı̑rna velikost, die relative Höhe, Jes.; — respectiv: iz ozirnih podložnikov kdo, einer ihrer respectiven Unterthanen, DZ.
  61. ozirljìv, -íva, adj. rücksichtsvoll, Cig. (T.).
  62. ozírnost, f. 1) ein rücksichtsvolles Vorgehen, die Discretion, Cig., nk.; — 2) die Bezüglichkeit, die Relativität, Cig., Jan., C.
  63. ozı̑roma, adv. beziehungsweise, respective, Cig., Jan., nk.
  64. ozkǫ̑ča, f. = ozkost, Jan. (H.).
  65. ozkoglàv, -gláva, adj. schmalköpfig, Jan. (H.).
  66. ozkoglȃvəc, -vca, m. der Schmalkopf, Mik.
  67. ozkokrìł, -kríla, adj. schmalflügelig, Cig.
  68. ozkokrı̑łəc, -łca, m. ozkokrilci, die Schmalflügler (stenoptera), Cig., Jan., Cig. (T.), Erj. (Z.).
  69. ozkolíčən, -čna, adj. schmalbäckig, Cig.
  70. ozkolìst, -lísta, adj. schmalblättrig, Cig., Jan.
  71. ozkonòs, -nǫ́sa, adj. schmalnasig: ozkonose opice, Erj. (Z.).
  72. ozkopŕsən, -sna, adj. engbrüstig, Jan., M.
  73. ozkosŕčən, -čna, adj. engherzig, Cig., nk.; (po nem.).
  74. ozkosŕčnost, f. die Engherzigkeit, Cig., nk.; (po nem.).
  75. ozkọ̑st, f. die Schmalheit, die Enge, Cig., Jan.
  76. ozkóta, f. = ozkost, Jan.
  77. ozkotírən, -rna, adj. schmalspurig: ozkotirna železnica, SlN.
  78. ozkoȗstəc, -stca, m. der Engmäuler, Cig.
  79. ózlast, ** adj. = vozlast, knoticht, C.
  80. ozlatíti, -ím, vb. pf. umgolden, Cig.
  81. ozlàv, -áva, adj. = vozlav, knotig, C.
  82. ozlẹ́ti, -ím, vb. pf. böse werden, Notr.- Z.; — o. se, sich verschlimmern: rana se je ozlela, SlN.
  83. ozlíca, f. der Strick ( eig. das Knotenseil), Vrt., Nov.; z ozlicami privezati živino h kaki stvari, Levst. (Pril.).
  84. ozlìč, -íča, m. dem. ozel; das Knötchen, Valj. (Rad).
  85. ozlíka, f. die Cichorie (cichorium intybus), C.
  86. ozlína, f. die Verknotung: živčna o., das Ganglion ( zool.), der Nervenknoten, Cig. (T.).
  87. ozlı̑nstvọ, n. živčno o., das Gangliensystem, Cig. (T.).
  88. ozlobíti, -ím, vb. pf. erbittern, Mur.
  89. ozloglásiti, -glȃsim, vb. pf. in Verruf bringen, Alas., Cig. (T.), C.
  90. ozlovàt, -áta, adj. voll Knoten, verwickelt, C.
  91. ozlovoljeváti, -ȗjem, vb. impf. ad ozlovoljiti, Jan. (H.).
  92. ozlovǫ́ljiti, -vǫ̑ljim, vb. pf. in eine üble Gemüthsstimmung versetzen, Cig. (T.), Zv., LjZv.; — hs.
  93. ozmèr, -mę́ra, m. die Ausschmähung, die Ausscheltung, Mik.; dober o. sem dobil, ich bin tüchtig ausgescholten worden, M.
  94. ozmerjáłən, -łna, adj. Schelt-, Jan. (H.).
  95. ozmę́rjati, -am, vb. pf. ausschelten, Mur., Cig., Jan., C., jvzhŠt.
  96. ozmerjávati, -am, vb. impf. = ozmerjevati, Jan. (H.).
  97. ozmerjeváti, -ȗjem, vb. impf. ad ozmerjati, Jan. (H.).
  98. ǫ́zmica, f. = ozemec, die Augenwimper, ogr.- Valj. (Rad).
  99. označájiti, -ȃjim, vb. pf. = označiti, charakterisieren, Cig. (T.), C.
  100. oznȃčba, f. die Bezeichnung, DZ.; brez daljnje označbe, ohne weitere Charakterisierung, Žnid.

   12.501 12.601 12.701 12.801 12.901 13.001 13.101 13.201 13.301 13.401  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA