Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

z (12.901-13.000)

  1. oplazováti, -ȗjem, vb. impf. ad oplazniti; streifen, Cig., Jan.
  2. oplẹ̑zati, -zam, vb. pf. beklettern, Cig.; vse drevje o., Z.
  3. opółzək, -zka, adj. = polzek, schlüpfrig, C., Erj. (Min.).
  4. opółzəł, -zla, adj. schlüpfrig, Cig., Jan., Cig. (T.), C.; opolzla riba, Dict.- Mik.; opolzla pot, Jurč.
  5. opółzən, -zna, adj. = opolzek, opolzel, C.
  6. opółzkost, f. die Schlüpfrigkeit, Z.
  7. opołzlák, m. breitköpfiger Aal (muraena latirostris), Frey. (F.).
  8. opółzlika, f. neka glina, Rihenberk- Erj. (Torb.).
  9. opółzlost, f. die Schlüpfrigkeit, die schlüpfrige Glätte, Cig., Jan., C.
  10. opółzniti, -pȏłznem, vb. pf. ausgleiten, abglitschen, Dict., Jan., Mik., C.; — ausfallen: lasje iz glave opolznejo, Dalm., (= o. se, Dict.).
  11. opołzováti, -ȗjem, vb. impf. ad opolzniti, ausgleiten, Z.
  12. opozȃrjati, -am, vb. impf. ad opozoriti, nk.
  13. opozícija, f. upor, uporna stranka, die Opposition, Cig. (T.), nk.
  14. opozívati se, -vam, -vljem se, vb. impf. sich auf etwas beziehen, Levst. (Pril.).
  15. opoznáti se, -znȃm se, vb. pf. sich orientieren, Cig. (T.).
  16. opozníti se, -ím se, vb. pf. sich verspäten, Cig.
  17. opozoríti, -ím, vb. pf. aufmerksam machen, nk.
  18. opozorjeváti, -ȗjem, vb. impf. ad opozoriti, = opozarjati, nk.
  19. ópraznik, m. = sopraznik, Mariborska ok.- C.
  20. oprę̑z, m. die Umsicht, Cig. (T.); na oprezu biti, vorsichtig sein, auf der Hut sein, achtgeben, Šol., Zora; — hs.
  21. oprę̑za, f. = oprez, Cig., C.
  22. oprę́zati, -am, vb. impf. = oprezovati, Svet. (Rok.); tudi: o. se, Glas.
  23. oprę́zavəc, -vca, m. der Zögerer, Cig.
  24. oprę́zən, -zna, adj. vorsichtig, Jan., Šol., C.; z opreznimi stopinjami, oprezni in strašljivi ljudje, Jurč.; oprezni molk, die Zurückhaltung, die Reserve, Cig. (T.); umsichtig, Cig. (T.); — hs.
  25. oprę́znost, f. die Vorsicht, die Behutsamkeit, Jan., Cig. (T.), DZ.; — hs.
  26. oprę́zovanje, n. 1) das Lauern; o. na vreme, das Beobachten des Wetters, Cig.; — 2) das Zögern, Cig., Jan.
  27. oprę́zovati, -ujem, (-ovam), vb. impf. 1) lauern, spähen; = zijala prodajati in na besede streči, Št.; v snu je vso noč oprezoval okoli zlatarjev, Erj. (Izb. sp.); ob cesti oprezovajo sestradane vrane, Erj. (Izb. sp.); — 2) säumen, zögern, Cig., Jan., M., Ravn.; on je predolgo obiral se in oprezoval pri svojem poslu, Jurč.
  28. oprę́zovavəc, -vca, m. der Säumer, Jan.
  29. oprę́zovavka, f. die Säumerin, Jan.
  30. oprovŕzati, -am, vb. impf. widerlegen, h. t.- Cig. (T.); — prim. oprovreči.
  31. optimīzəm, -zma, m. nagnjenost stvari in razmere imeti za dobre, der Optimismus, Cig. (T.), nk.
  32. órẹzən, -zna, adj. von etwas scharfem Geschmack, etwas herb, C.
  33. organizácija, f. ustrojba, die Organisation, Cig. (T.), nk.
  34. organīzəm, -zma, m. ustrojstvo, der Organismus.
  35. orīz, m. = riž, der Reis (oryza), Nov.; — hs., prim. lat. oryza.
  36. orīzov, adj. Reis-, Nov.; orizovo polje, Levst. (Močv.).
  37. osę́zati, -am, vb. impf. begreifen, betasten, Cig. (T.); — stsl.
  38. oslẹ̀z, -slẹ́za, m. der Ibisch (hibiscus), Z., Tuš. (B.); — prim. slez.
  39. oslízən, -zna, adj. schleimig, C.; — schlüpfrig, Št.- Z.
  40. oslíziti se, -im se, vb. pf. schlüpfrig werden: osližena pot, C.
  41. oslízniti, -slı̑znem, vb. pf. glitschig werden: pot oslizne (o poledici), C.
  42. osołzíti, -ím, vb. pf. bethränen, Cig.
  43. ostracīzəm, -zma, m. das Scherbengericht, der Ostracismus.
  44. ostrẹ́zati, -am, vb. impf. herumspähen, tudi: zwecklos herumgaffen, herumlungern, Svet. (Rok.).
  45. ostrẹ́zovati, -ujem, vb. impf. = ostrezati, Svet. (Rok.).
  46. ostroobrázən, -zna, adj. von ernstem Gesichte, C.; ostroobrazni birokrati, Jurč.
  47. ostrorẹ́zən, -zna, adj. scharfschneidig, Cig., Jan.
  48. ostrozòb, -zǫ́ba, adj. scharfzähnig, nk.; ostrozobi polhi, Jurč.; — ostrozoba skrb, Str.
  49. ostrozǫ̑bčast, adj. mit scharfen Zähnchen, Cig.
  50. oškrnę́vzati, -am, vb. pf. durch Beschneiden verunstalten, Gor.- Cig., ZgD.; — prim. oškrniti.
  51. otę́zati se, -am se, vb. impf. zaudern, Ausflüchte suchen, C.
  52. otrẹ́zniti, -trẹ̑znem, vb. pf. o. koga, jemanden nüchtern machen, ihm den Rausch vertreiben, Mur., C.; o. se, nüchtern werden, den Rausch verlieren, Mur.
  53. otŕzniti, otȓznem, vb. pf. ein wenig öffnen: o. vrata, okno, zaveso, C., Svet. (Rok.), (odtrz-) Bes.; — prim. otvrzniti in stsl. otъvrъzati.
  54. otvẹ́zati, -tvẹ̑zam, vb. impf. ad otvesti, Cig., Jan., C.
  55. otvǫ̑za, f. das Seil, das einem Thiere um den Hals gegeben wird, das Hängeseil, V.-Cig.
  56. otvŕzniti, -vȓznem, vb. pf. ne do tečaja odpreti, halb öffnen, Mik.
  57. ouzdáti, -ȃm, vb. pf. = obuzdati, ogr.- C.
  58. ovę̑za, f. der Einband (von Reben, Bäumen u. dgl.), C.; — prim. obveza.
  59. ovę́zati, -žem, vb. pf. = obvezati, umbinden, Cig., Jan.; einbinden (von Reben, Bäumen u. dgl.), C.
  60. ovẹ́zniti se, -nem se, vb. pf. sich neigen, sich senken, sich versacken, Cig., Bes.
  61. ovezováti, -ȗjem, vb. impf. ad ovezati, = obvezovati, Cig.
  62. ovǫ̑za, f. das Überband, Mur.; — die Schleife, Cig.
  63. ovznọ̑žje, n. die Gegend am Fuße eines Berges, C.
  64. ǫ́za, f. 1) die Schnur, das Band, der Strick, C.; — 2) ozek svet okolo njive, Vas Krn- Erj. (Torb.); — 3) die Haft, Jan.; — pogl. voza.
  65. ozȃdək, -dka, m. der hintere Theil ( z. B. eines Hauses), C.
  66. ozȃdje, n. der Hintergrund, Cig. (T.), C., nk.; vsaka slika mora imeti svoje o., Nov.
  67. ozakǫ́niti, -ǫ̑nim, vb. pf. verehelichen, C.
  68. ozȃljšati, -am, vb. pf. verschönern, verzieren, ausschmücken, decorieren.
  69. ozaljšȃva, f. die Verzierung, die Zierde.
  70. ozȃljšba, f. die Verzierung, die Ausschmückung, C., Z.
  71. ozȃljšək, m. die Verzierung, C.
  72. ozaljševáti, -ȗjem, vb. impf. ad ozaljšati.
  73. ozaljševȃvəc, -vca, m. der Decorateur, Jan. (H.).
  74. ozȃnkati, -am, vb. pf. mit Schlingen umgeben, beschlingen, Mur., Cig.
  75. ozȃra, f. nav. pl. ozare, 1) = vzare, zare, die Querfurchen am Ende eines Ackers, Nov., Burg. (Rok.), Gor.; — 2) der Ackerrain, Cig.; po mejah in ozarah pasti, Bes.
  76. ozȃrice, f. pl. dem. ozare, Cig.
  77. ozáriti, -im, vb. pf. verklären, Cig. (T.); ozarjeno obličje, C.
  78. ozávanje, n. = oklicavanje, die Verkündigung, das eheliche Aufgebot, ogr.- C.
  79. ozávati, -am, vb. impf. ad ozvati; = oklicevati, verkünden, (als Ehepaar) aufbieten, ogr.- C.
  80. ozbíljən, -ljna, adj. = resen, resnoben, Jan., Jurč., nk.; — hs.
  81. ozdę̑nčje, n. das Brunnenwerk, Cig.
  82. ozdíca, f. die Darre, die Malzdarre, Guts., Mur., Jan., Mik.
  83. ozdíti, -ím, vb. impf. darren, Guts., Mur.- Cig., Jan., Mik.
  84. ozdólaj, adv., Trub., ogr.- M., pogl. odzdolaj.
  85. ozdràv, -zdráva, m. die Genesung, Cig.
  86. ozdrȃva, f. 1) die Heilung, Jan., C.; — 2) die Genesung, Jan., C., DZ.; — 3) = zdravilo, Guts. (Res.).
  87. ozdrávən, -vna, adj. 1) die Heilung betreffend: ozdrȃvni namen, der Heilzweck, DZ.; — 2) heilbar, Levst. (Pril.), Žnid., nk.
  88. ozdravẹ̑nje, n. die Genesung, Cig.
  89. ozdravẹ́ti, -ím, vb. pf. gesund werden, genesen, Mur., Cig., Jan., nk.; ( nav. ozdráviti nam. ozdrávẹti, -zdrȃvim; ozdràvẹm, kajk.- Valj. [Rad]).
  90. ozdravílọ, n. 1) = zdravilo, das Heilmittel, C.; — 2) die Heilung, Levst. (Pril.).
  91. ozdravı̑təv, -tve, f. die Heilung, die Cur, Cig., Jan., nk.; — die Genesung, Cig., Jan., nk.
  92. ozdráviti, -zdrȃvim, vb. pf. 1) gesund machen, heilen, curieren; o. bolnika, bolezen; — o. se, gesund werden, genesen, Mur., Cig., Jan.; heilen ( intr.), Cig., Jan.; — 2) pogl. ozdraveti.
  93. ozdrávljanje, n. das Gesundmachen, das Curieren, die Heilung.
  94. ozdrávljati, -am, vb. impf. ad ozdraviti; gesund machen, curieren, heilen; bolnike, bolezni o.
  95. ozdravljȃva, f. die Heilart, Cig.
  96. ozdrȃvljenəc, -nca, m. der Wiedergenesene, der Geheilte, Mur., Cig., Jan., C., Ravn.- Valj. (Rad).
  97. ozdravljeník, m. der Arzt, Dalm., Schönl., Jap., Škrb., Guts. (Res.); — der Heiland, Krelj.
  98. ozdravljénje, n. 1) die Heilung; — 2) = ozdravenje, die Genesung.
  99. ozdrȃvljenka, f. die Genesene, die Geheilte, Mur.
  100. ozdravljìv, -íva, adj. = ozdraven 2), Jan.

   12.401 12.501 12.601 12.701 12.801 12.901 13.001 13.101 13.201 13.301  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA