Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

z (12.401-12.500)

  1. nezgorljívost, f. die Unverbrennlichkeit, die Feuerbeständigkeit, Cig. (T.).
  2. nezgǫ́stən, -tna, adj. incoercibel ( chem.), Cig. (T.).
  3. nezgovǫ́rən, -rna, adj. ungesprächig, Cig., M.; — unberedt, wortarm, Dict., Cig.
  4. nezgovorljìv, -íva, adj. ungesprächig, nicht redselig, C.
  5. nezgovǫ́rnost, f. die Ungesprächigkeit, Cig. — die Unberedtsamkeit, Cig.
  6. nezlǫ́ga, f. die Uneinigkeit, Cig., Kr.- Valj. (Rad), LjZv.; — prim. nesloga.
  7. nezlómən, -mna, adj. unzerbrechlich, Jan. (H.).
  8. nezlǫ́žən, -žna, adj. 1) uneinig, Meg., Dict., Mur., Cig., Jan.; — 2) unbequem, Cig., M.
  9. nezlǫ́žnost, f. 1) die Uneinigkeit, Meg., Dict., Mur., Cig.; n. delati, Dict.; — 2) die Unbequemlichkeit, Cig.
  10. nezmagljìv, -íva, adj. = nepremagljiv, Cig., Jan.
  11. nezmásən, -sna, adj., Mur., Krelj, Trub.; pogl. nezmeren.
  12. nezmẹnljìv, -íva, adj. kdor se za nič ne meni, gleichgiltig, C.
  13. nezmẹnljívost, f. die Gleichgiltigkeit, C.
  14. nezmę̑ra, f. = nezmernost, Mur., Cig., Jan., C., Ravn.; napuh, nezmera, nespodobnost, Škrb.
  15. nezmę́rən, -rna, adj. unmäßig.
  16. nezmę̑rnež, m. der Unmäßige.
  17. nezmę̑rnica, f. die Unmäßige.
  18. nezmę̑rnik, m. der Unmäßige.
  19. nezmę́rnost, f. die Unmäßigkeit.
  20. nezmẹzljìv, -íva, adj. unregbar, Guts., Cig.
  21. nezmı̑səł, -sla, m. der Unsinn, Cig. (T.); podaje nezmisel namesto razuma, Levst. ( LjZv.).
  22. nezmı̑səłn, -łna, adj. unsinnig, Vrt.
  23. nezmı̑səłnost, f. die Sinnlosigkeit, Levst. ( LjZv.).
  24. nezmı̑slica, f. ein sinnloses Wort, der Unsinn, Cig. (T.).
  25. nezmǫ́tən, -tna, adj. = nezmotljiv, LjZv.
  26. nezmotljìv, -íva, adj. unfehlbar, Cig., Jan., Cig. (T.), nk.
  27. nezmotljívost, f. die Unfehlbarkeit, Cig., Jan., nk.
  28. nezmǫ́žən, -žna, adj. unvermögend, unmächtig, unfähig, Cig., Jan., nk.
  29. nezmǫ́žnost, f. die Unmacht, das Unvermögen, die Unfähigkeit, Cig., Jan., nk.
  30. neznabǫ̑štvọ, n. = brezboštvo, Cig. (T.); — hs.
  31. neznabǫ̑žəc, -žca, m. = brezbožnik, Cig. (T.), Cv.; — hs.
  32. neznačájən, -jna, adj. charakterlos, nk.
  33. neznačȃjnež, m. der Charakterlose, nk.
  34. neznačájnost, f. die Charakterlosigkeit, nk.
  35. neznamenı̑t, adj. unansehnlich, Cig.
  36. neznàn, -znána, adj. 1) unbekannt; neznana bolezen, die Fallsucht, Rib.- M.; — 2) neznano, ungewöhnlich, ungeheuer: neznano velik, neznano grd, Mur., Cig., Jan.
  37. neznȃnəc, -nca, m. der Unbekannte.
  38. neznánica, f. die Unbekannte (in einer Gleichung), Cig. (T.).
  39. neznȃnje, n. 1) die Unkenntnis, die Unkunde, Cig., Jan.; predolgo v neznanju biti o važnih stvareh, Levst. (Zb. sp.); — 2) die Unbekanntschaft, Cig., Jan.; — 3) die unbekannte Umgebung, die Fremde, Krelj- Mik.; v neznanju biti, Z.; v neznanju si človek težko pomaga, Lašče- Levst. (M.); kaj se ve, kaj človeka zadene v neznanju! Levst. (Zb. sp.).
  40. neznȃnka, f. die Unbekannte; die Unbekannte in einer Gleichung ( math.), Cel. (Ar.).
  41. neznanljìv, -íva, adj. = neznaten, unbedeutend: neznanljivo manjši, Jurč.
  42. neznánost, f. die Unbekanntheit.
  43. neznȃnski, adj. ungewöhnlich, unerhört, C.; neznansko velik, Št.; — schrecklich, grässlich, Cig., Jan.; po noči na širokem polju je bil sam s takim ne malo neznanskim človekom, Jurč.
  44. neznȃnstvən, -stvəna, adj. unwissenschaftlich, Cig. (T.), nk.
  45. neznátən, -tna, adj. unkenntlich, unmerklich, unbedeutend, unbeträchtlich, Cig., Jan., C., nk.
  46. neznátnost, f. die Unmerklichkeit, die Unbedeutendheit, die Geringfügigkeit, Cig., nk.
  47. neznȃvəc, -vca, m. der Nichtkenner, Cig.
  48. neznósən, -sna, adj. unerträglich, Cig. (T.), nk.; — prim. hs. nesnosan.
  49. neznósnost, f. die Unerträglichkeit, Cig., nk.
  50. nezórən, -rna, adj. verstört aussehend, Črniče ( Goriš.).
  51. nezrẹ̀l, -zrẹ́la, adj. 1) unreif, unzeitig; nezrelo sadje; nezreli fantiči; — 2) boshaft, M.
  52. nezrẹ̑łəc, -łca, m. ein boshaftes Kind, ogr.- C.
  53. nezrẹ́lost, f. die Unreife, die Unzeitigkeit.
  54. nezȗmščak, m. die Alraunpflanze (mandragora), C.
  55. nezvánəc, -nca, m. der Unberufene, Levst. (Zb. sp.).
  56. nezvárən, -rna, adj. unschweißbar, Cig. (T.).
  57. nezvenljìv, -íva, adj. unverwelklich, Cig., nk.
  58. nezvenljívost, f. die Unverwelklichkeit, Cig., nk.
  59. nezvẹ̑st, adj. untreu; (neizvest dijakon, Krelj).
  60. nezvẹ̑stnež, m. der Treulose, Mur., Cig., Jan.
  61. nezvẹ̑stnica, f. die Treulose, Mur., Cig., Jan., SlN., Levst. (Zb. sp.).
  62. nezvẹ̑stnik, m. der Treulose, Mur., Cig., Jan.
  63. nezvẹstóba, f. die Untreue.
  64. nezvẹstọ̑st, f. die Treulosigkeit.
  65. nezvẹ̑ščina, f. die Untreue, Dict., Cig., Jan., Dalm.- M., Trub.
  66. nezvòk, -zvǫ́ka, m. der Unlaut: pa kaj beseda! — nezvok! LjZv.; — prim. zvok.
  67. nezvŕšən, -šna, adj. unausführbar, Cig. (T.).
  68. nihilīzəm, -zma, m. zanikavanje nravstvenih, verskih ali političnih načel, der Nihilismus.
  69. nìz, praep. c. acc. = s, z, von — herab: prišel je niz Krn, niz Srpenico, Podkrnci- Erj. (Torb.); — niz lice solze toči, Ist.- SlN.; niz brdo, bergab, Zora; — v niz (vniz), abwärts, nach unten, Jan., C.
  70. nı̑z, m. n. biserov, eine Schnur Perlen, Cig., Zv.; niz misli, eine Gedankenreihe, Cig. (T.); — hs.
  71. nízati, nı̑zam, -žem, vb. impf. anreihen ( z. B. auf einen Faden), Habd.- Mik., Mur., Cig., Jan., Cig. (T.), Erj. (Min.); n. na nit bisere, jagode, Brkini- Erj. (Torb.).
  72. nizdọ̑lje, n. das Thalgehänge, Cig. (T.), Jes.
  73. nizdólu, adv. abwärts, Levst. (Pril.), Erj. (Min.), Lašče- Levst. (M.); n. gre pot, Zora; svetloba se odbija n., Žnid.
  74. nízək, -zka, adj. niedrig, nieder; n. gozd, der Niederwald, Cig. (T.); nizka ravan, die Tiefebene, Cig. (T.); nizkega stanu, niedern Standes; visoki in nizki ljudje, Levst. (Nauk); — moralisch niedrig, Cig. (T.); nizka duša, ein niedriger Mensch, Cig.; — nizka cena, ein geringer Preis; — nizko, niedrig; lastovice nizko letajo; nizko se prikloniti, eine tiefe Verbeugung machen; — compar. nı̑žji, ( adv.) nı̑že.
  75. nizən, -zna, adj., Mur., pogl. nizek.
  76. nízgati, -am, vb. impf. = nizati, Mur., Jan.
  77. nizhòd, -hǫ́da, m. der Niedergang ( mech.), Cig. (T.); — die Descension ( astr.), Cig. (T.); — stsl.
  78. nizhǫ́dən, -dna, adj. fallend ( math.), Cig. (T.); — nizhǫ̑dno koleno, die absteigende Linie der Verwandtschaft, die Descendenten, Cig. (T.); — prim. nizhod.
  79. nizína, f. = nižina, ogr.- C.
  80. nizkodúšən, -šna, adj. einer gemeinen Seele entsprechend: nizkodušne krivice, Cv.
  81. nizkomı̑səłn, adj. von niedriger Gesinnung; nizkomiselni ljudje, Cv.
  82. nizkọ̑st, f. die Niedrigkeit.
  83. nizkóta, f. die Niedrigkeit, Jan.
  84. nizkótən, -tna, adj. niedrig ( fig.), Jan.
  85. nizok, adj., Mur., Danj.- Mik., pogl. nizek.
  86. niztę̑znica, f. der Niederzieher (ein Muskel), Erj. (Som.).
  87. nǫ́raz, m. das krumme Rebenmesser, Dict., Dol.; — nam. vinoraz, in to nam. vinorez, Mik.
  88. norẹ̀z, -rẹ́za, m. das Rebenmesser, V.-Cig.; — prim. noraz.
  89. novozakǫ́nski, adj. neutestamentlich.
  90. novozaročèn, -éna, adj. neuverlobt, Jan.; (po nem.).
  91. novozaročę́nəc, -nca, m. der Neuverlobte, Jan. (H.); (po nem.).
  92. novozaročę́nka, f. die Neuverlobte, Jan. (H.); (po nem.).
  93. nǫ̑zdra, f. = nozdrva, pl. nozdre, die Nasenlöcher, die Nüstern ( pos. pri konjih), BlKr.
  94. nozdȓv, -ı̑, f. das Nasenloch, die Nüster, Jan.; nosna duplina se odpira nazven z dvema odprtinama, nozdrvema, Erj. (Som.); nav. pl. nozdrvı̑, die Nasenlöcher, die Nüstern, Habd.- Mik., Levst. (Nauk); tudi: nozdrvì, nozdȓvi, Valj. (Rad).
  95. nǫ̑zdrva, f. das Nasenloch, Jan., Cig. (T.), C., Valj. (Rad).
  96. numizmātičən, -čna, adj. k numizmatiki spadajoč, numismatisch.
  97. numizmātik, m. der Numismatiker.
  98. numizmātika, f. penezoznanstvo, die Münzenkunde, die Numismatik.
  99. núza, f. der Halm zum Auffassen von Erdbeeren, Mik.; — Erdbeeren auf einen Grashalm angereiht, Kr.- Valj. (Rad); — prim. niz.
  100. núzati, nȗzam, -žem, vb. impf. = nizati, Mik.

   11.901 12.001 12.101 12.201 12.301 12.401 12.501 12.601 12.701 12.801  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA