z (12.201-12.300)

12201. neobrẹ̑zan, adj. unbeschnitten.
12202. neobuzdán, adj. ungezäumt, zaumlos, Jan. (H.); zügellos ( fig.), SlN.
12203. neologīzəm, -zma, m. nova beseda, der Neologismus.
12204. neopázən, -zna, adj. 1) unmerklich: neznatne grbice in neopazne jamice, Žnid.; — 2) unvorsichtig, ogr.- C.
12205. neopáznost, f. die Unvorsichtigkeit, ogr.- C.
12206. neozȃljšan, adj. ungeschmückt, schmucklos.
12207. neozdrávən, -vna, adj. unheilbar, nk.; neozdravna hromota, Levst. (Podk.).
12208. neozdravljìv, -íva, adj. = neozdraven, Cig., Jan.
12209. neozdrávnost, f. die Unheilbarkeit, nk.
12210. nepázən, -zna, adj. = nepazljiv, Cig., nk.
12211. nepȃzka, f. die Unachtsamkeit, ogr.- C.
12212. nepazljìv, -íva, adj. unachtsam, unaufmerksam.
12213. nepazljívost, f. die Unachtsamkeit, die Unaufmerksamkeit.
12214. nepáznost, f. = nepazljivost, Cig. (T.), nk.
12215. neporazȗmək, -mka, m. das Missverständnis, Nov.
12216. nepotīzəm, -zma, m. nepravično naklanjanje časti ali služeb sorodnikom, der Nepotismus.
12217. nepozábən, -bna, adj. unvergesslich, Cig., Jan., Cig. (T.), M., nk.
12218. nepozábljen, adj. unvergessen, unvergesslich, Cig. (T.).
12219. nepozabljìv, -íva, adj. = nepozaben, nepozabljen, Guts., Mur., Cig., Jan., nk.
12220. nepoznàn, -znána, adj. unbekannt, nk.; ungekannt, nk.
12221. nepoznátən, -tna, adj. unkenntlich, Jan. (H.).
12222. nepoznátnost, f. die Unkenntlichkeit, Jan. (H.).
12223. nepozǫ́rən, -rna, adj. unaufmerksam, Jan.
12224. nepozǫ́rnost, f. die Unaufmerksamkeit, Jan. (H.).
12225. nepozván, adj. unberufen, nk.; — ungeladen: nepozvani gostje, ogr.- Valj. (Rad).
12226. nepregázən, -zna, adj. undurchwatbar, unübersetzbar, Jan. (H.).
12227. nepreizkȗšen, adj. ungeprüft, Jan. (H.).
12228. neprevzę̑tost, f. die Unbefangenheit, Cig. (T.).
12229. neprijázən, -zna, adj. unfreundlich.
12230. neprijȃzən, -zni, f. die Ungunst, Jan., Krelj; die Feindschaft: mej sabo v neprijazen in sovraštvo priti, Dalm.
12231. neprijaznìv, -íva, adj. unfreundlich, Jan., Levst. (M.).
12232. neprijáznost, f. die Unfreundlichkeit.
12233. neprizanésən, -sna, adj. unverzeihlich, Jan. (H.).
12234. neprizanesljìv, -íva, adj. unnachsichtlich, unnachgiebig, Cig., Jan.
12235. neprizívən, -vna, adj. ohne Recurs, nicht recurrierbar, Jan. (H.).
12236. nepriznȃnje, n. die Nichtanerkennung, Cig., Jan.
12237. neprozǫ́rən, -rna, adj. undurchsichtig, Cig. (T.), nk.
12238. neprozǫ́rnost, f. die Undurchsichtigkeit, nk.
12239. nerazbítən, -tna, adj. unzerbrechlich, Jan. (H.).
12240. nerazbítnost, f. die Unzerbrechlichkeit, Cig.
12241. nerazbǫ́rən, -rna, adj. dumm, Cig.
12242. nerazdẹjávən, -vna, adj. unzerstörbar, V.-Cig., M.
12243. nerazdẹ́łən, -łna, adj. untheilbar, Cig., Jan., Cig. (T.).
12244. nerazdẹljèn, -éna, adj. ungetheilt.
12245. nerazdẹ́łnost, f. die Untheilbarkeit, Dict., Cig. (T.).
12246. nerazdrúžən, -žna, adj. unzertrennlich, untrennbar, Cig. (T.), nk.
12247. nerazdružljìv, -íva, adj. = nerazdružen, Cig., Jan.
12248. nerazdrúžnost, f. die Unzertrennlichkeit, nk.
12249. nerazgovǫ́rən, -rna, adj. unberedt, nicht gesprächig, Mur., M.
12250. nerazjasnjèn, -éna, adj. unaufgeklärt, Cig.
12251. nerazkrójən, -jna, adj. untrennbar, Jan. (H.).
12252. nerazlǫ́čən, -čna, adj. 1) unzertrennlich, untrennbar, Cig., M.; — 2) undeutlich, unklar; nerazločno govoriti.
12253. nerazločljìv, -íva, adj. = nerazločen 1), Cig., Jan.
12254. nerazlǫ́čnost, f. 1) die Untrennbarkeit, Jan. (H.); — 2) die Undeutlichkeit.
12255. nerazlómən, -mna, adj. = nezlomen, Jan. (H.).
12256. nerazlǫ́žən, -žna, adj. 1) unzerlegbar, Jan. (H.); — 2) unerklärbar, Jan. (H.); — irrational, ( math.) Cig. (T.), Cel. (Ar.).
12257. nerazložljìv, -íva, adj. = nerazložen 2), Cig.
12258. nerazmę̑ra, f. = nerazmerje, ZgD.
12259. nerazmę́rən, -rna, adj. unverhältnismäßig, unproportioniert, Cig., Jan., Cig. (T.).
12260. nerazmę̑rje, n. das Missverhältnis, Jan.
12261. nerazmę́rnost, f. das Missverhältnis, Cig.
12262. nerazpoložèn, -éna, adj. unaufgelegt, nicht disponiert, nk.
12263. nerazrúšən, -šna, adj. unzerstörbar, Jan. (H.).
12264. nerazrušljìv, -íva, adj. = nerazrušen, Cig.
12265. nerazsǫ́dən, -dna, adj. unverständig, dumm, Cig.
12266. nerazsǫ́dnost, f. der Mangel an Urtheilskraft, der Unverstand, Cig.
12267. nerazšı̑rjen, adj. unerweitert; — nicht ausgebreitet: nerazširjena količina, intensive Größe, Cig. (T.).
12268. neraztájən, -jna, adj. = neraztalen, Jan. (H.).
12269. neraztáłən, -łna, adj. unschmelzbar, Cig. (T.).
12270. neraztegljìv, -íva, adj. = neraztezen, Cig.
12271. neraztę́zən, -zna, adj. unausdehnbar, Jan. (H.).
12272. neraztę́znost, f. die Unausdehnbarkeit, Jan. (H.).
12273. neraztǫ́pən, -pna, adj. unschmelzbar, Cig. (T.).
12274. neraztopljìv, -íva, adj. = neraztopen, Cig.
12275. neraztǫ́pnost, f. die Unschmelzbarkeit, Jan. (H.).
12276. nerazȗm, m. der Unverstand: z nerazuma pokvarjena beseda, Erj. (Torb.).
12277. nerazúmən, -mna, adj. 1) unverständig; — 2) unverständlich, undeutlich, Jan.; unbegreiflich: nerazumljeno in nerazumno človeško srce, Jurč.
12278. nerazumẹ́tən, -tna, adj. unbegreiflich, Danj.- M.
12279. nerazumẹ́vən, -vna, adj. unbegreiflich: nerazumevni sklepi, Cv.
12280. nerazumljìv, -íva, adj. = neumeven, unverständlich, unbegreiflich, Cig., Jan., nk.
12281. nerazȗmnik, m. ein unverständiger Mensch, LjZv., Jurč.
12282. nerazúmnost, f. die Unverständigkeit.
12283. nerazvę́zən, -zna, adj. unauflösbar, Jan. (H.).
12284. nerazvezljìv, -íva, adj. = nerazvezen, Cig., Jan.
12285. nerazvı̑t, adj. unentwickelt.
12286. nervōzən, -zna, adj. z razdraženimi ali bolnimi živci, nervös, nk.
12287. nervōznost, f. die Nervosität, nk.
12288. nesporazȗm, m. die Misshelligkeit, Cig. (T.).
12289. nesporazumẹ̑nje, n. das Missverständnis, nk.
12290. nestrẹ́zən, -zna, adj. unmäßig, Mur., UčT.
12291. nestrẹ̑znež, m. der Unmäßige, Ravn.
12292. netrẹ́zən, -zna, adj. nicht nüchtern, betrunken.
12293. neustrẹ́zən, -zna, adj. komur ni moči lahko ustreči, Svet. (Rok.).
12294. nevę́zan, adj. ungebunden, prosaisch, Cig., Jan., nk.; v nevezani besedi, in Prosa, nk.
12295. nevózən, -zna, adj. unfahrbar, Cig., Jan.
12296. nevtralizováti, -ȗjem, vb. impf. ( pf.) neutral machen, neutralisieren, Cig. (T.).
12297. nevzdrámən, -mna, adj. unaufweckbar, nk.; On trdno spi, nevzdramno spi, Greg.
12298. nevzdŕžən, -žna, adj. 1) = nezdržen, unenthaltsam, unmäßig, Cig.; — 2) unaufhaltsam, SlN.
12299. nevzmǫ́žnost, f. = nezmožnost, das Unvermögen, Cig. (T.).
12300. nevzọ̑čən, -čna, adj. = nenavzočen, C.

   11.701 11.801 11.901 12.001 12.101 12.201 12.301 12.401 12.501 12.601  

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani